Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Mali galeriji Cankarjevega doma nocoj odpirajo fotografsko razstavo Nina Mihaleka, naslovljeno Zrak-zrak. "Fotografije Nina Mihaleka so prepričljiv dokaz velikega navdušenja nad letečimi stroji," je zapisal kritik in umetnostni zgodovinar Brane Kovič.
V Barceloni se na novi razstavi prepletajo povezave med svetovi treh velikanov katalonske umetnosti - slikarja in kiparja Joana Mirója, arhitekta Antonija Gaudija in fotografa Joaquima Gomisa.
Danes uvrščamo Marca Chagalla med najbolj prepoznavne in vplivne slikarje 20. stoletja, vendar do tja ga je vodila težka začetna pot pomanjkanja in kljubovanja uveljavljenim akademskim pravilom.
Arjan Pregl z novo serijo slik načenja staro dilemo o tem, kaj je in kaj ni umetnost, kdo si zasluži naziv umetnika in kaj naj bi bilo pravo umetniško delo. Obenem z razstavo GUGU GAGA odgovarja na kritike na Twitterju.
V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki se slovenski javnosti prvič predstavlja Neven Bilić, hrvaški kipar, ki za skulpturo uporablja predvsem netradicionalno gradivo, pri tem pa "neutrudno raziskuje njegov potencial".
Nova razstava galerije Photon se prek fotografij materialnih ostankov izbranih industrijskih lokacij dotika osebnih in kolektivnih spominov.
V Galeriji P74 nocoj ob 19. uri odpirajo razstavo Maríe Maríe Ache Kutscher, ki je postavitev naslovila po citatu pisateljice in pesnice iz 19. stoletja Josipine Turnograjske: "Zakaj slovanske hčere ne bi smele imeti iste želje?"
Pred desetimi leti je v zgradbi nekdanjega kina zaživel Center urbane kulture Kino Šiška. Ob rojstnem dnevu tam pripravljajo desetdnevni, s štirinajstimi različnimi dogodki prežet umetniški program, prepleten z glasbo, razstavami, predstavami in filmi.
Naslovna izjava pripada Olegu Kuliku, angažiranemu in sodobnemu umetniku, čigar izraz je v nenehnem dialogu z družbo, okoljem, s samim sabo in svetom, ki pa se je v zgodovino najradikalneje zapisal s svojo impersonizacijo psa.
Kandinski je v ikonah prvič doživel čudež, kakršnega je pozneje sam skušal vključiti v svoja dela, Maleviču so pokazale duhovno plat ljudske umetnosti in vpogled v kmečko življenje.
V 95. letu je v kanadskem kraju Inverness na Novem Škotskem umrl Robert Frank, eden najbolj odmevnih fotografov 20. stoletja, prepoznaven po svojih surovih dokumentarnih posnetkih.
Boštjan Kavčič je kipar tradicije in dialoga z naravo: zanj sta pomembna tako izvor kamenine kot tudi mesto postavitve končane skulpture. Kako so se vsi ti elementi združili v novi razstavi, lahko preverite v Novem mestu.
Začelo se je s sesanjem spalnice, s katerim je Nana Wolke vsakodnevno domače opravilo izkoristila za zbiranje prahu, drobnih ostankov same sebe v vrečko za sesalec, da bi ustvarila keramični odlitek svojega sedemmesečnega obstoja.
V New Yorku je v galeriji Levy Gorvy na ogled razstava francoskega slikarja, graverja in kiparja Pierra Soulagesa. Mojstrovi stoletnici - okroglih sto bo dopolnil v decembru - se bo z retrospetivo poklonil tudi Louvre.
Skoraj 30 let je švicarski umetnik in kurator Klaus Littmann premleval, kako v dejanske razmere prenesti risbo, ki ga je prevzela - podobo nogometnega stadiona, sredi katerega se dviguje gozd.
Umrl je Francisco Toledo, ki je v šestdesetih mehiško umetniško sceno prevetril s svojim svežim pristopom k slikarstvu, kiparstvu, tapiserijam in ohranjanju predkolumbovskega kulturnega izročila, iz katerega je črpal navdih. Star je bil 79 let.
Po Miróju, Dalíju in Chagallu lendavski grad svoj cikel Velikanov svetovne likovne umetnosti nadaljuje s sodobnejšim vizualnim momentom - vpogledom v opus monumentalnih prostorskih intervencij umetniškega tandema Christo in Jeanne-Claude.
V času 30. Pikinega festivala v Galeriji Velenje gostijo razstavo ilustracij umetnice Jelke Reichman, ki je tudi avtorica uradne festivalske podobe Pikinega festivala in letošnja Pikina ambasadorka.
Stenska poslikava Maksa Kavčiča na poslovnem delu nekdanje Strojne tovarne Trbovlje, ki je v postopku rušenja, ni več ogrožena. Leta 1953 ustvarjeno stensko poslikavo oziroma sgraffito bodo zdaj prenesli drugam.
Narodna galerija na ogled postavlja četrti del t. i. vladne umetnostne zbirke, tokrat umetnine iz časa Dravske banovine (1929-1941), ki je kot del Kraljevine Jugoslavije obsegala približno dve tretjini slovenskega narodnostnega ozemlja.
Neveljaven email naslov
