Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodna raziskovalna skupina ugotavlja, da nasmešek Mone Lize naj ne bi bil pristen, svoje dognanje pa utemeljujejo z nesimetričnostjo njenega nasmeška, ki je v zgodovino zapisan kot eden najskrivnostnejših.
Natanko mesec dni pred binkoštno nedeljo, na katero se rado opominja tudi na erozijo duha v sodobnem svetu, so v Narodni galeriji odprli razstavo lesoreznega cikla Sedem naglavnih grehov, ki ga je Hinko Smrekar ustvaril leta 1927.
V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na ogled postavljajo izbor del Jakčeve umetniške zbirke jedkanic in risb s kredo, ki jo hrani jeseniški Gornjesavski muzej.
Je vsaka šala res že majhna revolucija? To parafrazo Georgea Orwella so si za izhodišče postavili kuratorji 33. ljubljanskega grafičnega bienala, ki nocoj odpira vrata. Kje je torej povezava med grafiko in sodobnim časom? V satiri, ugotavljajo.
Ai-Da, ki jo opisujejo kot prvo ultrarealistično humanoidno robotsko umetnico z umetno inteligenco na svetu, bo deležna odprtja svoje prve samostojne razstave, ki prinaša osem risb, 20 slik, štiri skulpture in dve videodeli.
10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope in onkraj. Praznovanje se tudi v slovenski prestolnici začne že danes.
Na stotine fotografij razgaljenih bradavičk je pretekli konec tedna preplavilo pločnik pred newyorškim sedežem podjetja Facebook - majhne, večje, rožnate in rjave. Ampak vse so bile, strogo gledano - moške.
Jingli, ob katerih "se razjasnita srce in uho, zato poslušalci komaj čakajo, da jih spet slišijo, obenem pa zaradi vsebinske raznolikosti, ostrine in iskrivosti predstavljajo pravi zvočni podpis radia", so po novem zaživeli še v stripirani obliki.
V firenški galeriji Uffizi so prejšnji teden odprli 14 prenovljenih razstavnih dvoran, posvečenih italijanskemu slikarstvu 16. stoletja.
V šestnajsti epizodi videorubrike Avtoportret Tanja Lažetić pripoveduje o razstavi, ki ji je dala moč, da je postala likovna umetnica.
V Galeriji Kresija danes osem mladih slovenskih in belgijskih umetnikov predstavlja svoj vizualni pogled na fiktivno in utopično prihodnost mestnih in podeželskih krajin.
V Centru za kreativnost na Partizanski cesti v Mariboru poteka Art for Sale, dogodek, ki na enem mestu povezuje pomembne regionalne akterje s področja zbiranja, prodaje in promocije sodobne vizualne umetnosti.
Župančičeve nagrade letos dobijo akademska slikarka Marlenka Stupica za življenjsko delo, za dveletno ustvarjanje pa baletnica Sanja Nešković Peršin, pianist Bojan Gorišek in filmska ustvarjalka Urša Menart.
Linški prenovljeni Center Ars Electronica začenja novo poglavje delovanja. Center, "nekdaj teleskop, ki je ponujal bežen pogled v prihodnost, se je prelevil v kompas, spremljevalca na popotovanju skozi sisteme 21. stoletja, ki jih je zasnovalo človeštvo."
V odštevanju do agustovskega okroglega rojstnega dneva Jelke Reichman - dopolnila bo častitljivih 80 let - se lahko na Ljubljanskem gradu sprehodite med dvanajstimi modrimi sloni, ki so v znani pravljici vljudno prišli na obisk v blokovsko stanovanje.
Na trgu se je tretjič od njenega nastanka znašla študija za Kofetarico Ivane Kobilca. Delo sicer ni signirano, kot trdijo v galeriji Ex Arte, ki delo prodaja v imenu zasebnega zbiralca, pa je več izvedencev delo pripisalo tej znameniti slovenski slikarki.
Kljub drugačnim napovedim spremlja atribucijo najdražje prodane slike, Odrešenik sveta, preveč dvomov, da bi v Louvru tvegali njeno vključitev v veliko retrospektivo del Leonarda da Vincija.
V Bangkoškem centru za umetnost in kulturo gostuje razstava, ki predstavlja pionirje videoumetnosti iz Tajske, Slovenije in Norveške. Predstavlja dela, ki so nastajala od leta 1980 naprej, postavitev pa soorganizirata GT22 in Fundacija Sonda.
V beograjskem Muzeju sodobne umetnosti (MSU) 21. septembra odpirajo dolgo pričakovano retrospektivno razstavo ikone performansa Marine Abramović. Razstava z naslovom Čistilec bo prva velika razstava umetnice v njenem rojstnem mestu po 44 letih.
O tem, zakaj je razstava Narodne galerije na Praškem gradu pomemben nacionalni projekt, o skoraj pozabljenem času tesnega češko-slovenskega sodelovanja in o odkrivanju slovenskih sledi v Pragi ...
Neveljaven email naslov
