Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub drugačnim napovedim spremlja atribucijo najdražje prodane slike, Odrešenik sveta, preveč dvomov, da bi v Louvru tvegali njeno vključitev v veliko retrospektivo del Leonarda da Vincija.
V Bangkoškem centru za umetnost in kulturo gostuje razstava, ki predstavlja pionirje videoumetnosti iz Tajske, Slovenije in Norveške. Predstavlja dela, ki so nastajala od leta 1980 naprej, postavitev pa soorganizirata GT22 in Fundacija Sonda.
V beograjskem Muzeju sodobne umetnosti (MSU) 21. septembra odpirajo dolgo pričakovano retrospektivno razstavo ikone performansa Marine Abramović. Razstava z naslovom Čistilec bo prva velika razstava umetnice v njenem rojstnem mestu po 44 letih.
O tem, zakaj je razstava Narodne galerije na Praškem gradu pomemben nacionalni projekt, o skoraj pozabljenem času tesnega češko-slovenskega sodelovanja in o odkrivanju slovenskih sledi v Pragi ...
V letih po koncu druge svetovne vojne so najvidnejši bosansko-hercegovski umetniki po naročilu države slikali portrete vojnih herojev. Nastalo je skoraj sto slik, ki so nato pozabljene obležale v depoju muzeja.
Plejada izjemnih, vendar nedokončanih del, ki jo je za sabo pustil Leonardo da Vinci, bi po mnenju nekaterih lahko kazala na to, da je ta renesančni genij precej verjetno imel motnjo pozornosti, dobro znano sodobni družbi.
Med umetniki v Benetkah, ki so trenutno v znamenju bienala, se je po novem – in predvsem nenapovedano – znašel tudi najslavnejši neznani ulični umetnik Banksy, kar je razkril kratek videoposnetek, ki ga je objavil na spletu.
Od romantičnih sledi predpreteklega stoletja, različnih izrazov 20. stoletja pa vse do sodobnosti – razstava Tukaj. Nekoč in danes prinaša pregled likovnega dogajanja v 20. stoletju in aktualne umetniške prakse v prostoru Savinjske doline.
Šest slovenskih galerij se je povezalo v skupnem projektu, s katerim predstavljajo delo mednarodno uveljavljenega fotografa in grafika Wilhelma Heiligerja. Prva bo na vrsti Pilonova galerija, kjer njegove meditativne podobe na ogled postavljajo danes.
V Mestnem muzeju Ljubljana na ogled postavljajo 85 ikon iz treh največjih ruskih muzejev, ob dela te dolge likovne tradicije pravoslavnega sveta pa vpogled v primer sodobne umetniške prakse, na katere so vplivale - razstavo skupine Irwin.
K epskosti nagnjena zgodovinska naracija opisuje, kako je tistega znamenitega julijskega dne leta 1969 ves svet napeto spremljal Armstrongov majhen, a velikanski sestop na Luno. Pa vendar je bila za marsikateri dom to oddaljena, nepomembna zgodba.
V spomin na tridesetletnico pokola na Trgu nebeškega miru v Pekingu je tajvanski umetnik v Tajpej pripeljal napihljiv zelen tank - pa tudi balon osamljenega protestnika, ki se je postavil pred vojaški konvoj in se zapisal v zgodovino.
V Narodni galeriji vrata odpira razstava Alan Ford teče častni krog. Na ogled bo 162 izvirnih stripovskih tabel, ki so nastale med letoma 1969 in 1975 oz. od 1. do 75. epizode danes kultnega stripa.
Edi Šelhaus je imel izjemen fotoreporterski čut in ni mu bilo treba posebej naročati, kaj naj fotografira, o legendarnem fotografu pravi Jožefa Šparovec, fotografova tesna prijateljica in avtorica retrospektive v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Z odprtjem razstave del Draga Tršarja v novih prostorih Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki se koncu približuje obsežen projekt, s katerim je sedem ustanov počastilo jubilej enega najpomembnejših figur slovenske kiparske dediščine.
V Ravnikar Gallery Space nocoj odpirajo samostojno razstavo srbske likovne umetnice Ane Milenković, ki je postavitev poimenovala Rosshalde po kratkem romanu Nobelovega nagrajenca Hermanna Hesseja.
Ste vedeli, da je 16. maj mednarodni dan svetlobe? Festival Svetlobna gverila bi torej težko izbral primernejši dan za svojo "zasedbo" javnih prostorov po Ljubljani.
Na Praškem gradu si bodo turisti in domačini letošnje poletje lahko pasli oči na umetninah slovenskih impresionistov. Razstavo je omogočila najštevilnejša pošiljka nacionalne dediščine v tujino v vsej zgodovini samostojne Slovenije.
Pred dražbo so si za 104 centimetre visoko skulpturo balonastega kunca iz nerjavečega jekla obetali med 50 in 70 milijoni dolarjev, vendar so jo prodali za rekordnih 91,1 milijona dolarjev, s čimer je postala najdražje delo živečega umetnika.
Začel se je Majski salon, ki ga Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) pripravlja od leta 1909. Letos se posveča slikarstvu v razširjeni obliki, sicer pa prinaša pregled likovne produkcije v zadnjih dveh letih v Sloveniji.
Neveljaven email naslov
