Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na povabilo francoskega predsednika se kot prvi umetnik na novem pariškem razstavišču Grand Palais Ephemere predstavlja nemški slikar in kipar Anselm Kiefer, ki je pred 15 leti prav tako kot prvi razstavljal v pariškem muzeju Grand Palais.
V Cukrarni bo v prihodnjem letu med drugim na ogled skupinska razstava 50 umetnic, ki so zaznamovale slovensko umetniško prizorišče od 90. let preteklega stoletja dalje. V novo leto bodo vstopili s sklepnim delom razstave Čudovitost spomina.
V 98. letu starosti je na svojem domu v Parizu umrla Sabine Weiss, francoska fotografinja švicarskega rodu, ki je bila eno najprepoznavnejših imen francoskega fotografskega humanizma.
V Moderni galeriji bodo v letu 2022 med drugim pripravili razstavo sodobnega slovenskega slikarstva in predstavili dela iz umetniške zbirke nemškega Telekoma.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) bodo v letu 2022 med drugim pripravili razstave, ki se bodo osredotočale na razcvet trga NFT, dela Nike Autor in jugoslovanske avantgarde.
Dunajska razstava predstavlja Ludwiga Wittgensteina, enega najslovitejših filozofov 20. stoletja, a pogleda ne usmerja na njegove filozofske spise ali vpliv na vizualno umetnost, temveč na njegovo fotografsko delo.
Frida Kahlo, Jackson Pollock, Lee Bontecou so imena slikarjev, čigar dela so bila letos prodana za rekordne cene. Vendar pa je na piedestalu delo renesančnega umetnika Sandra Botticellija, prodanega za 92,2 milijona dolarjev.
Na razstavi Edvard Munch: V dialogu bo dunajski muzej Albertina na ogled postavil približno 60 del norveškega umetnika, čigar opus je prelomen za moderno in sodobno umetnost, ter jih postavil v dialog z deli sedmih pomembnih sodobnih umetnikov.
Umetniki se v zadnjem času spopadajo z zamudami pri dobavi osnovne opreme, kot so platna. Skrb vzbujajoče je tudi pomanjkanje barv – zlasti ko gre za barvo ultramarin, ki je po številnih raziskavah najljubša barva umetnikov.
Strokovnjaki domnevajo, da bi bila lahko majhna oljna slika, ki so jo letos skoraj prodali na dražbi za 1500 evrov, pravzaprav delo italijanskega mojstra Michelangela Merisija da Caravaggia. Slika je dobila status zaščitenega predmeta kulturnega pomena.
Restavriranje Tizianove slike Marijino vnebovzetje v baziliki Santa Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah je razkrilo resnično razkošje mojstrove barvne palete.
V Narodni galeriji bodo leto 2022 posvetili razširjenim predstavitvam izbranih avtorjev, ki so s svojimi deli zastopani v muzejski zbirki. Osrednjo razstavo bodo posvetili Mateju Sternenu, "najbolj samosvojemu med impresionisti".
V dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju so do konca januarja podaljšali razstavo Tizianove upodobitve žensk. Iz svoje zbirke in iz tujine so nabrali več kot 60 del, ki predstavijo vlogo žensk v opusu beneškega mojstra in njegovih sodobnikov.
Prodajno krizo med epidemijo so določeni ustvarjalci in umetniki, predvsem tisti, ki jim je blizu tehnologija, dobro izkoristili. Prodajni kanal namreč niso več izključno galerije in dražbene hiše, kriptosvet piše novo zgodovino umetnosti.
Avstrijska kriminalistična policija je na podstrešju staršev dunajskega špediterja odkrila več umetniških del. Preiskovalci domnevajo, da je gre za ukradena dela v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov, med katerimi so umetnine Klimta in Schieleja.
Nekdanja ameriška prva dama Melania Trump je naznanila, da se podaja v svet nezamenljivih žetonov (NFT), kjer bo kot prvo delo ponudila umetniško delo Melania's Vision (2021) ali Melanijina Vizija.
Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj, Poskus 2 (Cirkulacije) je večletna raziskava prostora umetnice Neže Knez, ki prek osebne pripovedi govori o "zgodovini in identiteti pokrajine, prepletanju osebne in obče biografije".
V Galeriji Kresija se odpira razstava ob 60. obletnici izida prvega albuma Asterix. Galskega junaka sta med slovenske bralke in bralce pripeljala Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit.
"Po eni strani sem se vedno strašno bal rutine, ker sem po naravi raziskovalec, tako da sem menjal pristope … od hipne, z različnimi materiali, s peresom, čopičem, se pravi, take desetminutne, impulzivne," opisuje Daniel Demšar.
Pod naslovom Ulica je v Mali galeriji Cankarjevega doma združeno večje število portretov, za katere so za istoimensko fotorubriko v tedniku Mladina Igorju Škafarju pozirali večinoma mladi.
Neveljaven email naslov
