Alberto García-Alix, Avtoportret v motoristični jakni, 1989, srebroželatinasta fotografija, 55 x 55 cm
Alberto García-Alix, Avtoportret v motoristični jakni, 1989, srebroželatinasta fotografija, 55 x 55 cm

Razstavljajo serijo portretov z naslovom Neuklonljivi, ki bo na ogled do 22. marca. Portreti fotografa, ki živi v Madridu, pričajo o življenju na ulici in v globinah mesta. "Z vsakim portretom nam omogoči, da se potopimo v življenje nekoga drugega, da delimo intimnost. Občutek sramu je tako neizogiben kot nujen. Obrniti se vase, občutiti fotografije od kože navznoter kot zahtevo in ne kot odrekanje. Na ta način deluje njegov humanizem," je o delih zapisal Gonzalo Golpe.

Razstavljena dela so na nek način odsev fotografovega življenja, njegovih povezav z življenjem drugih. "Tu so tisti, ki ostajajo ob njem, in tisti, ki so odšli. Moški in ženske, ki so na fotografijah obenem subjekti in motivi: subjekti, ker se čez njih izraža življenje, in motivi, ker bi bil brez njih Alberto drugačen," je Golpe še zapisal v obrazstavnem besedilu.

Alberto García-Alix, Enrique Sierra, 1995, srebroželatinasta fotografija, 55 x 55 cm
Alberto García-Alix, Enrique Sierra, 1995, srebroželatinasta fotografija, 55 x 55 cm

Albert García-Alix se je rodil leta 1956, izhaja iz Leóna, vendar ustvarja in živi v Madridu. S fotografijo se je začel ukvarjati konec 70. let minulega stoletja. Prve samostojne razstave je imel v 80. letih v Madridu in Londonu. Je ena od vodilnih osebnosti subkulturnega gibanja La Movida Madrileña, ki je v 80. letih 20. stoletja v Madridu rušilo tabuje. V gibanju sodelovali številni ustvarjalci, ki so pozneje postali priznane osebnosti na različnih področjih, poleg Almodóvarja še Rossy de Palma, Emma Suarez in Camaron de la Isla.

Leta 1998 se je García-Alix predstavil na odmevni retrospektivni razstavi na prvi izvedbi sejma PhotoEspaña. Nekaj let je živel v Parizu, in sicer med 2003 in 2006, kjer je nastala trilogija videov, v katerih se izmenjujejo fotografske podobe in posnetki, kar predstavlja začetek umetnikovega dela v videoformatu. Leta 2009 se je predstavil z retrospektivo v Narodnem muzeju Reina Sofia Art Center, Ullens Centru v Pekingu in Maison de la Photographie v Moskvi, pozneje pa je razstavljal v Maison Européene de la Photographie v Parizu, Photographers' Gallery v Londonu, Muzeju sodobne umetnosti v Leonu in Tabacalera Art Promotion v Madridu.

Njegov najnovejši projekt je Fierce Expressionism. Gre za serijo neobjavljenih fotografij, ki so nastale v zadnjih letih in so bile leta 2018 razstavljene v Urugvaju, Argentini in Dominikanski republiki, leta 2019 pa v Moskvi. Deluje tudi kot založnik in je ustanovitelj kulturne revije El Canto de la Creación (1989–1997) ter soustanovitelj založbe Cabeza de Chorlito, ki je objavila nekaj njegovih najnovejših del: Paradise of the Believers (2011), Diaporame (2012), MOTO (2015), Motorcycle Family Circus nº1, nº2 in nº3 (2016, 2018, 2021) in Nomad Archive (2023).

Leta 1999 je prejel špansko nacionalno nagrado za fotografijo, leta 2019 pa zlato medaljo za zasluge na področju likovne umetnosti, ki ju podeljuje špansko ministrstvo za kulturo. Njegova dela so del mednarodnih muzejskih zbirk, med drugim v Španiji, Franciji in Nemčiji.