Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gorenjski muzej je ob letošnji obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna v galeriji Prešernove hiše v Kranju pripravil občasno razstavo z naslovom Prešernov kult v socializmu v Kranju. Zaradi epidemičnih razmer slavnostnega odprtja razstave ne bo.
Priznana evropska pisatelja, Slovenec Drago Jančar in Belgijec Stefan Hertmans, sta v sredo zvečer v bruseljskem kulturnem središču Bozar soočila razmišljanja o prepletanju preteklosti in sodobnosti, zgodovinskih dejstev in izmišljenega v literaturi.
Letos mineva 100 let od rojstva Josepha Beuysa, enega najpomembnejših in najbolj svojeglavih sodobnih umetnikov. Pandemija je onemogočila izvedbo prireditev v okviru Beuysovega leta, zato se je Goethe-Institut odločil za vzpostavitev virtualne galerije.
Od začetka oktobra v središču srednjeveškega Ptuja potekajo arheološke raziskave, ki so postregle z zanimivimi odkritji. Ptujska zgodovina sicer pregovorno temelji predvsem na rimskodobni dediščini, tokrat pa so se dokopali predvsem do mlajših najdb.
Ko je neki mož v ZDA na razprodaji lastnine kupil risbo za zgolj 30 dolarjev, ni niti približno slutil, kdo bi lahko bil njen avtor. Vendar stroka zdaj meni, da se je z monogramom A. D. najverjetneje podpisal renesančni mojster Albrecht Dürer.
Med okoli 1500 umetninami, ki so jih pred leti odkrili pri Corneliusu Gurlittu, sinu nekdanjega Hitlerjevega zbiralca umetnin, jim je za 14 del uspelo dokazati, da so jih lastnikom odtujili nacisti. Te dni so na dražbi prodali še zadnjo od teh umetnin.
V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) je na ogled velika retrospektivna razstava del slikarja Ludvika Pandurja, ki ponuja pregled njegove neprekinjene ustvarjalne prakse od začetka 70. let minulega stoletja do danes.
Na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars bo drevi zazvenel 22. koncert v Komornem studiu, ki jih prirejajo mesečno od aprila lani. Gostja tokratnega koncerta, ki ga boste lahko spremljali tudi v videoprenosu, bo flavtistka Mateja Bajt.
100 let praznuje pisatelj, dramatik in esejist Zorko Simčič, v čigar opusu še posebej izstopa roman Človek na obeh straneh stene iz leta 1957, ki so ga literarni zgodovinarji označili za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva.
Ameriški igralski ceh bo britanski igralski ikoni Helen Mirren v prihodnjem letu podelil nagrado za življenjsko delo. 76-letna oskarjevka je na filmu, televiziji in v gledališču do danes odigrala več kot 70 vlog in je še zmeraj nadvse dejavna.
Kozjanski park v Podsredi je prejemnik svetovne mednarodne nagrade Meline Mercouri (Merkuri), ki jo pod okriljem Unesca podeljujejo na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin.
Zgodba o pogumnih litijskih čebelarjih, ki so se pred stotimi leti uprli uničevanju okolja, zdravja živali in ljudi.
Sopranistka Milena Morača praznuje 40. leto od prve vloge v SNG Opera in balet Ljubljana.
Berlinska Fundacija Helmuta Newtona je končno na ogled postavila že za lansko leto pripravljeno razstavo, s katero je želela zaznamovati 100. obletnico rojstva enega najpomembnejših fotografov 20. stoletja, po katerem nosi ime.
Romanski palacij celjskega Starega gradu je bil deležen skoraj 120.000 evrov vrednih vzdrževalnih del, v okviru katerih so obnovili in zamenjali stavbno pohištvo ter sanirali poškodbe, ki so ogrožale njegovo kamnito substanco.
Kako se spominjamo največjega diplomatskega dogodka na slovenskih tleh do leta 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala Evropski uniji?
Fjodor Mihajlovič Dostojevski se je pisanja feljtonov lotil, ko se je kot mlad pisatelj spoprijemal z ustvarjalnimi in finančnimi težavami.
V okviru Jurčičevega leta, s katerim zaznamujemo 140-letnico smrti tega pisatelja, dramatika in časnikarja, v Atriju ZRC SAZU poteka njemu posvečen simpozij. S predavanji med drugim sodelujejo Matjaž Kmecl, Neža Zajc, Matjaž Lulik in Igor Grdina.
S popoldanskim blagoslovom in inavguracijo se je v koprski stolnici sklenil projekt postavitve novih orgel. Največje cerkvene in druge največje orgle v Sloveniji so prišle iz Švice, ker jih je podarila tamkajšnja koncertna dvorana Tonhalle.
Znameniti novoletni koncert, ki ga Dunajski filharmoniki odigrajo 1. januarja, bo tokrat zazvenel pod vodstvom Daniela Barenboima. To bo tretji novoletni koncert v zlati dvorani Dunajskega glasbenega združenja, na katerem bo vihtel taktirko.
Neveljaven email naslov
