Juta Zdešar Krulc: Vrt Kržišnik, Žiri, 1992-2015. Foto: Galerija Dessa
Juta Zdešar Krulc: Vrt Kržišnik, Žiri, 1992-2015. Foto: Galerija Dessa
false
Vladimira Bratuž: Riba, igralo/skulptura, Park Tivoli, Ljubljana, 1958-1959. Foto: Galerija Dessa
false
Dušana Šantel Kanoni: Kako opremim stanovanje, priročnik, Ljubljana, 1939. Foto: Galerija Dessa
false
Marta Ivanšek: Naselje atrijskih hiš Murgle, Ljubljana, 1966-1988, soavtor: France Ivanšek. Foto: Galerija Dessa

Postavitev želi osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega arhitekturnega ustvarjanja. Predstavljena so dela desetih arhitektk, od prvih predvojnih diplomantk Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika do prve povojne generacije, ki so študij zaključile pri profesorjih, kot sta Edvard Ravnikar in Edo Mihevc.

Arhitekturna razstava, ki sta jo v sodelovanju z galerijo Dessa pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, tematsko sodi v okvir dejavnosti mednarodnega projekta MoMoWo - Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Modern Movement Women), ki poteka na Steletovem inštitutu.

Anonimna evropska kulturna dediščina žensk
Namen projekta je strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del anonimne in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture in urbanizma, ki sicer veljajo za tradicionalne domene moških poklicev.

Prva v vrsti razstav tako predstavlja arhitektke, ki so bile neme spremljevalke v senci poklicno dosti bolj uveljavljenih profesorjev, sodelavcev, očetov ali mož, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji marsikatere slovenske arhitekturne mojstrovine, od Plečnikovih tržnic do Ravnikarjevega Trga republike.

Zaradi družbenih predsodkov so bile omejene zgolj na nekatera področja arhitekturnega ustvarjanja, kot so risanje načrtov, parkovne zasnove, notranja oprema in industrijsko oblikovanje, urbanizem. Le redke so se posvečale javni ali individualni gradnji. Svoje delovanje so morale še dodatno omejiti, če so si ustvarile družino.

Izbrana dela tako predstavljajo pomembnejše projektne stvaritve prvih generacij slovenskih arhitektk, ki jih je treba glede na čas, razmere in vlogo ženske v času nastanka, gledati in ocenjevati z drugačnimi merili, so zapisali ob razstavi. Razstava je zasnovana večplastno, s poudarkom na kakovosti del in kompleksnosti ideje, s čimer razkriva ustvarjalno moč posameznih avtoric.

Za koncept razstave, ki bo na ogled do 9. septembra, sta poskrbela Center arhitekture Slovenije in Helena Seražin, avtorice besedil so Alenka Di Battista, Polona Filipič, Larisa Kazić, Špela Kuhar, Martina Malešič, Katarina Mohar, Helena Seražin, Eva Simonič in Barbara Viki Šubic.