To je le eden od novih knjižnih predlogov, s katerimi slovenski avtorji, ilustratorji, uredniki, prevajalci, kritiki, lektorji in drugi v času izolacije trikrat tedensko dopolnjujejo sveženj knjižnih predlogov.
Tokrat sta svoje bralne namige poleg ilustratorke Maje Kastelic nanizali še pesnica Lucija Stupica ter pisateljica in založnica Tanja Tuma.
Spletna kampanja, pri kateri na MMC-ju združujemo moči z Javno agencijo za knjigo (Jak), se odvija pod že uveljavljenim ključnikom #domacebranje. Skoznjo se prepletata ozaveščanje o branju in pa povabila k obisku spletnih knjigarn, ki omogočajo varno in brezplačno dostavo knjig.
Branje odganja tesnobnost
Direktorica Jaka Renata Zamida je ob začetku kampanje povedala, da Jak kot državna institucija s kampanjo sporoča dvoje: ostanite doma ‒ ostanite varni in zdravi ter berite knjige. Sporočila, ki jih želijo v tem času poudariti, so, da branje zmanjšuje negativne posledice stresa, odganja tesnobnost in preganja osamljenost.
Vabljeni k prebiranju predlogov.
Lucija Stupica – pesnica
Skrivnostne solidarnosti Pascala Quignarda (Cankarjeva založba, 2017) v odličnem prevodu Suzane Koncut in prav tako odlično spremno besedo Prepuščanje svetlobi Varje Balžalorsky Antić. Fragmentarno zastavljen roman, kot bi brala pesmi v prozi, presunljiv jezik in skoraj obredni zapisi. Roman o travmi, melanholiji, naravi, svetlobi. Roman o ljubezni, o skrivnostnih solidarnostih, ki jih ljudje tkemo med sabo, ljubimci, sestre in bratje, starši in otroci ...
V tem nenavadnem času mi na misel prihaja tudi Dnevni red Erica Vuillarda (Beletrina, 2019, prev. Jaroslav Skrušny), zgodba, ki pripoveduje o tem, kako nihče ni prepoznal nevarnosti nacizma in se sprašuje o odgovornosti posameznikov na položajih moči, ne le politikov, temveč tudi direktorjev bank, podjetij in težke industrije, ki so se poskrili za imeni bodočih korporacij: Opel, Agfa, Siemens, Bayer, BASF, Krupp in številnih drugih. V tej zgodbi zgodovina spet oživi in slika ni prijetna. Sonce je mrzla zvezda, začenja svojo mračno pripoved, ki se začenja z 20. februarjem 1933 in s titani nemške industrije, ki so se zbrali, da izkažejo podporo Adolfu Hitlerju.
In seveda, berite poezijo. Pesmi štirih (od a do ž) – Čučnik, Pepelnik, Podlogar in Škrjanec (LUD Šerpa, 2019). Ker prijateljske vezi, še posebej pesniške, stkejo skrivnostne solidarnosti in postaja prepoznavanje avtorstva določenih pesmi zanimiva igra lovljenja jezika, a vsak, ki gre mimo, se me dotakne.
Maja Kastelic – ilustratorka
Pénélope Bagieu: Neustrašne – Portreti neuklonljivih žensk (VigeVageKnjige, 2019, prev. Katja Šaponjić)
Knjiga, polna navdiha za vso družino in neustrašnosti za te čudne čase. S sinom sva si jo pulila iz rok. Penelope je uspela izrisati duhovit, a zato nič manj resen pogled v življenske zgodbe tridesetih osupljivih žensk, ki so kljubovale okostenelostim, krutostim, dozdevnim mejam mogočega, in za vse nas spreminjale svet na bolje. Branje, po katerem se počutiš razpoloženega za neustrašno kljubovanje čemurkoli.
Carlos Ruiz Zafon: Labirint duhov (Mladinska knjiga, 2019, prev. Veronika Rot)
Tetralogija Pokopališče pozabljenih knjig odpelje v magično, srhljivo in ves počez prepleteno zgodbo skrite Barcelone, ki ima v svoji srčiki skrivno knjižnico in je ogromen poklon knjigam ter pogumu za odkrivanje in, spet, kljubovanje, ob katerem se človek poti, ne da bi se sploh premaknil iz mesta. In od teh knjig se ne želiš odtrgati in premakniti nikamor, kar je v naših razmerah precej priročno.
Karl Ove Knausgård: Moj boj – 2. knjiga (Mladinska knjiga, 2017, prev. Darko Čuden)
Knausgårdove knjige boleče iskreno in brez trohice samocenzure opišejo vse. Docela nenavadno je, kako univerzalno se bere to brutalno subjektivno pisanje, koliko človeškega in celo lastno osebnega je začutiti v njem. Banalno, ki napeljuje na pomirjenost s samim sabo in povzema čudovito misel Wisławe Szymborske, da Ni takšnega življenja, ki vsaj za hip ne bi bilo nesmrtno. Tudi ko smo tako omejeni v svojih življenjih in prostorih kot zdaj.
Tanja Tuma – pisateljica in založnica
Veronika Simoniti: Ivana pred morjem (Cankarjeva založba, 2019)
Pripovedovalka se iz Pariza vrne v Slovensko primorje, kjer po smrti pospravlja in pripravlja stanovanje za prodajo. Ob fotografiji babice, ki z eno roko drži njeno mamo, drugo pa polaga na nosečniški trebuh, se začne spraševati, kje in kdo je drugi dojenček in kaj se je zgodilo z njim, saj je bila mama edinka. Iskanje jo vodi v čas druge svetovne vojne, med intimna pisma in krhke odnose med protagonisti. Roman je spisan napeto, da ga ne moremo odložiti do konca, slog pisanja je izbran in nežen kot idrijska čipka.
Hilary Mantel: The Mirror and the Light (The Fourth Estate, 2020)
Tudi tretji del zgodovinske trilogije o kovačevem sinu iz Putneya Thomasu Cromwellu, ki je tvoril politiko dvora Henrika VIII, je izjemen. Prva dva dela sta bila že nagrajena z Bookerjem in ta bo, saj je izvrsten, kot vsi pisateljičini zgodovinski romani, v katerih oživlja duhove iz preteklosti. V izjemnem slogu nas popelje v spletke, zarote in dvome Tudorjev in čase, ki do danes določajo angleško bit. Če se ne bi pisalo leto 1536 in odcepitev angleške cerkve od Rima, bi bralec pomislil na Brexit. Prvi del trilogije bo kmalu na voljo tudi v slovenskem prevodu pri Cankarjevi založbi.
Meta Kušar: Vrt (Sodobnost International, 2014)
Pesmi, ki nas zazibajo v mehkobo in ostrino narave. Prav v vsaki lahko najdemo posebno razpoloženje, daljino in bližino. Letni časi in vedute se zlijejo v Srčno črto in verze:
Daj mi piti vodo! v verzu je pijanost,
ki je z ničimer ne ustavim.
Tudi lastovka v svoji pesmi drhti.
V rokah imava silne in strašne snovi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje