V Slovenskem mladinskem gledališču bodo danes premierno uprizorili avtorski projekt Gejm, ki prevprašuje vlogo in odgovornost Slovenije ter njene mejne politike do ljudi na begu. Predstavo je režiral Žiga Divjak.

Gejm, iz angleške besede game (igra), so tisti, ki so v upanju po boljšem življenju prehodili pol sveta, poimenovali zadnjih 100 kilometrov poti do EU-ja. Pot, ki so jo prepešačili, da so prišli do Bosne in Hercegovine, bi po Divjakovih besedah lahko bila tema posebne predstave, a tokratna se posveča tem zadnjim kilometrom. Zanjo so opravili raziskavo pri različnih organizacijah in se podali do ljudi na terenu v Veliko Kladušo in Bihać.

Po mnenju Maje Ave Žiberna, ki je pomagala pri raziskavi, bi se moral vsakdo, zlasti pa poslanci, na lastne oči prepričati, kako živijo begunci v BiH-u – "daleč od oči, daleč od srca in daleč od razuma".

Kot je dodal igralec Primož Bezjak, bi nekdo, ki bi pol dneva preživel v tem okolju, spremenil mnenje, tudi o "retoriki, da gre za ekonomske migrante".

Igra brez pravil
Po besedah direktorja SMG-ja Tiborja Miheliča Syeda je naivno misliti, da ob jasnem okviru za azilne postopke do anomalij prihaja le občasno. Predstava po njegovih besedah jasno pokaže, da je spoštovanje človekovih pravic, h katerim naj bi bile zavezane države, tudi Slovenija in Hrvaška kot članici EU-ja, samo črka na papirju in da obstaja precej bolj sprevržen sistem, o katerem obstaja celo politični konsenz. Delovanje nevladnih organizacij, ki so še nedavno pomagale tem ljudem, pa je zdaj tako rekoč onemogočeno.

"Gejm nima pravil, zakoni ne veljajo, policijska pooblastila so neomejena, nasilje vse brutalnejše, nevarnosti vse večje, možnosti pa vse manjše in poti čedalje bolj oddaljene... Številni poskušajo večkrat, tudi dvajset-, tridesetkrat: enkrat jim mora uspeti. Za marsikoga se gejm konča usodno. Na naših mejah je po dostopnih podatkih življenje do zdaj izgubilo okoli dvajset ljudi," so o predstavi zapisali v SMG-ju.

"Zgodbe se dogajajo v naši bližini," je povedal Divjak, ki je prepričan, da se politika tega dobro zaveda, a si zatiska oči. "Verjetno je neprijetno zreti v odločitev, ki je politično abstraktna." Tudi Slovenija se po njegovem mnenju dobro zaveda, v kaj pošilja ljudi, ko jih odda Hrvaški. Argumenta, kot je: "mi smo opravili svoje", po njegovem prepričanju ni mogoče sprejeti, ignorirati prošnje za azil pa se mu zdi nasilje. Čeprav ministrstvo za notranje zadeve trdi, da upoštevajo vse prošnje, statistični podatki po Divjakovih besedah kažejo drugače.

Predstava je nastala v okviru projekta Nova pošta v koprodukciji z zavodom Maska. V njej nastopajo Primož Bezjak, Maruša Oblak in Vito Weis ter kot gosta Sara Dirnbek in Matej Puc. Dramaturška sodelavka je bila Katarina Morano, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Tina Pavlović, za glasbo pa je poskrbel Blaž Gracar. Uprizarjali jo bodo v spodnji dvorani SMG-ja.