Dogovor vključuje prihodnji sedemletni proračun EU-ja v vrednosti 1074 milijard evrov in predvideni sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Krovni obseg sklada za okrevanje ostaja torej pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard evrov.

"Dogovor!" je vzneseno tvitnil ob koncu srečanja predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Po njegovih besedah je bil to ključen trenutek za Evropsko pot, ki bo "spremenil obraz Evrope", prvič do zdaj pa je evropski proračun povezan tudi s podnebnimi cilji. Petdnevni pogajalski vrh, ki je bil sprva načrtovan kot dvodnevni, je po besedah Michela jasen korak, da Evropa ima moč za dejanja. "(Dogovor) je veliko več kot sam denar. Pomemben je za delavce, njihove družine, službe, zdravje in blaginjo. Menim, da bo dogovor viden kot ključen dogodek na poti Evrope, hkrati pa nas bo izstrelil v prihodnost."

Predsednica Evropske komisje Ursula von der Leyen pa je dejala, da je bila podana "jasna zaveza za zaščito finančnih interesov EU-ja in najstrožji nadzor nad evropskimi sredstvi".

Vrnitev posojila in nepovratnih sredstev do leta 2058

Bistvo svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 je začasen dvig praga lastnih virov za 0,6 odstotne točke, ki ga morajo ratificirati tudi nacionalni parlamenti in ki bo Evropski komisiji omogočil zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja od pandemije. Tako dolg držav zaradi pandemije (pandemični dolg) kot nepovratna sredstva bodo morale države vrniti do konca leta 2058.

Sorodna novica Janša: Za Slovenijo 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev

Kako odplačati dolg?

Za vrnitev pandemičnega dolga pa bodo morale države članice reformirati sistem lastnih virov in uvesti tudi nove lastne vire. Kako bodo to storile? V prvem koraku bo to v obliki nerecikliranih plastičnih odpadkov, kar naj bi uvedli januarja 2021. Takrat bo Evropska komisija predlagala tudi mehanizem obdavčenja ogljično intenzivnih industrijskih proizvodov, ki jih EU uvaža iz tretjih držav, in digitalno dajatev. Zadana cilja bosta uvedena najpozneje do januarja 2023. Komisija bo predlagala tudi prenovo sheme trgovanja z izpusti, konkretno možnost njene razširitve na letalstvo in pomorstvo.

Sicer pa si bo tudi EU v prihodnjih sedmih letih prizadeval za uvedbo dodatnih novih lastnih virov, ki lahko vključujejo tudi davek na finančne transakcije, kar na ravni EU-ja že leta neuspešno poskuša uvesti skupina voljnih članic, med njimi Slovenija.

Janša: Ni šlo zgolj za delitev na Poljsko in Madžarsko ter vse druge

Poleg samega obsega nepovratnih sredstev in posojil pa je bil na pogajanjih govor tudi o povezavi vladavine prava in evropskega proračuna. Poljska in Madžarska sta načrtovani povezavi vseskozi nasprotovali. Po neuradnih informacijah naj bi imela podobne zadržke tudi Slovenija.

"Za razliko od tega, kar se je pisalo, ni šlo zgolj za neko delitev na Poljsko in Madžarsko ter na vse ostale in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini. Šlo je za razčiščevanje pojmov, kaj je sploh vladavina prava," je pojasnil slovenski premier Janez Janša in dejal, da so po vpogledu, kako je ta termin definiran v Lizbonski pogodbi, zbrani enotni, "da je izven tega vsa razprava sholastična".

Voditelji poudarili pomen spoštovanja vladavine prava

Kompromis o povezavi med vladavino prava in evropskim proračunom se neuradno tolmači kot zmaga madžarskega premierja Viktorja Orbana, saj rahlja sprva predvideno vez med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev.

Po neuradnih informacijah so kompromis skovali voditelji Nemčije, Francije, višegrajske četverice, Latvije in varčne četverice, na zasedanju pa ga je ob vsesplošni podpori predstavil latvijski premier Krišjanis Karinš.

Orban: Ubranili smo nacionalni ponos

Orban je sicer poudarjal, da ne nasprotuje povezavi med vladavino prava in evropskim proračunom kot taki, temveč želi, da se to naredi temeljito, kar pa zahteva čas. "Madžarska in Poljska si nista samo zagotovili resnih vsot denarja, ampak tudi ubranili nacionalni ponos," je poudaril Orban na skupni novinarski konferenci s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim na poljskem veleposlaništvu v Bruslju.

"Vsakršen poskus, da bi povezali dve pomembni vprašanji ‒ evropska sredstva in vladavino prava ‒ je bil uspešno preprečen," je še dejal madžarski premier in dodal, da je nesprejemljivo, da države, ki jim je vladavina prava tako rekoč padla v naročje, kritizirajo narode, ki so se borili za svobodo in naredili toliko proti komunističnim režimom.

Komisija bo v primeru kršitev predlagala ukrepe

Voditelji članic EU-ja v sklepih sicer trdijo, da je treba zavarovati finančne interese EU-ja v skladu s splošnimi načeli v pogodbah EU-ja, še zlasti 2. člena, ki se nanaša na temeljne vrednote. Imenili so tudi pomen spoštovanja vladavine prava in napovedujejo, da bodo na tej podlagi vzpostavili ureditev pogojevanja za zaščito proračuna in sklada za okrevanje.

Sorodna novica Večinoma pozitivni odzivi na dogovor v Bruslju

Komisija bo v primeru kršitev predlagala ukrepe, o katerih bodo članice odločile s kvalificirano večino. Voditelji se bodo k temu vprašanju vrnili hitro, še piše v sklepih. Odločitev so torej dejansko preložili.

Janša zadovoljen z dogovorom, Slovenija bo dobila 10,5 milijarde evrov

V prvem odzivu je slovenski premier Janez Janša na Twitterju zapisal: "Uspelo nam je!" Kot je dejal, lahko Slovenija iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih računa na 10,5 milijarde evrov, od tega je nepovratnih sredstev 6,6 milijarde evrov, hkrati pa ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.

V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.

Macron: Dogovor je zgodovinski

Nemška kanclerka Angela Merkel je na skupni novinarski konferenci s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom izrazila olajšanje in priznala: "Ni bilo lahko." Po Macronovih besedah pa je bil dosežen "resnično zgodovinski dogovor". Že pred tem je dogovor na Twitterju pospremil z zapisom: "Zgodovinski dan za Evropo".

Merklova pričakuje težka pogajanja z Evropskim parlamentom

Nemška kanclerka je dejala, da je proračun usmerjen v prihodnost Evrope, "pomembno je tudi dejstvo, da lahko notranji trg še naprej deluje v eni najresnejših kriz v EU-ju". V nadaljevanju pričakuje "zelo težka pogajanja" z Evropskim parlamentom.

Sanchez: To je pravi Marshallov načrt

Voditelji 27 članic EU-ja so zadovoljni z dogovorom in izkupičkom, ki so ga izpogajali za svojo državo. Španski premier Pedro Sanchez ga je celo označil za "pravi Marshallov načrt".

Italija izpogajala 209 milijard evrov

Italijanski premier Giuseppe Conte je sporočil, da bo Italija iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje dobila 28 odstotkov ali 209 milijard evrov, od tega 81 milijard nepovratnih sredstev in 127 milijard v obliki posojila. "Zadovoljni smo s potrditvijo ambicioznega načrta za okrevanje, zaradi česar se bomo s krizo spopadli močno in učinkovito," je dejal Conte.

Časovna omejitev sklada

"Dosegli smo dober rezultat za Evropsko unijo in dober rezultat za Avstrijo," je dejal avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je zelo zadovoljen z vsebinskim delom dogovora.

S tesnim sodelovanjem varčne četverice, ki jo poleg Avstrije sestavljajo še Nizozemska, Švedska in Danska, jim je uspelo uveljaviti nekatere vsebinsko pomembne točke, je še povedal avstrijski kancler. Kot primer je navedel časovno omejitev sklada za okrevanje, da gre za enkraten instrument in da to ne pomeni skupnega zadolževanja ali dolžniške krize Unije.

Avstriji je uspelo izpogajati si povečanje rabata oziroma proračunskega popusta. Namesto 137 milijonov evrov letno bo znašal 565 milijonov evrov.

Zadovoljni so tudi Grki.