Slovenija po besedah predsednika vlade Janše vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021‒2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo.

Janša: Izkupiček verjetno najboljši do zdaj

Če primerja vsa tri pogajanja, je po premierjevi oceni izkupiček glede na položaj in relativno razvitost Slovenije, ko gre za prihodnji večletni proračun, verjetno najboljši do zdaj. Izpostavlja tudi, da so že na prejšnjih pogajanjih pričakovali, da bo Slovenija v tem času že neto plačnica, a vendar ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.

Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. "Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU-jem. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov," je poudaril.

Sorodna novica Voditelji EU-ja složni: zgodovinski dogovor bo spremenil obraz Evrope

Slovenija lahko računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde nepovratnih sredstev

Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je povedal Janša. V pogajanjih je uresničila ključen strateški cilj ‒ dosežen je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finančnega in psihološkega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je še poudaril.

V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.

Dodatnih 350 milijonov evrov za kohezijsko regijo Zahodno Slovenijo

Premier poudarja še zlasti to, da je Sloveniji v končnici pogajanj uspelo iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti spopadala z občutnim padcem kohezijskih sredstev.

S tem je Sloveniji uspelo zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014‒2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravičena do trinajstih odstotkov več sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.

Poleg tega bo Slovenija upravičena še do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in imela bo na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje, jedrnega dela 750-milijardnega sklada za okrevanje.

Na področju skupne kmetijske politike je Sloveniji uspelo zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju in uspelo ji je bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja ter pridobiti posebno alokacijo v vrednosti 50 milijonov evrov.

Slovenija ostaja neto prejemnica sredstev iz proračuna EU-ja

Slovenija tako tudi v obdobju 2021‒2027 ostaja neto prejemnica sredstev proračuna EU-ja ‒ tako v okviru večletnega finančnega okvira kot v okviru novega instrumenta za okrevanje.

Kako zagotoviti uspešno črpanje sredstev?

Premier je ob tem poudaril, da je imela Slovenija do zdaj kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju, zato se poskušajo bolje pripraviti. Vlada bo imela po njegovih besedah v sredo delovno sejo na Brdu, na kateri se bodo dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili.

Pripraviti je treba tudi nacionalni program za okrevanje, ki ga predvideva dogovor, je še spomnil premier. Glede na pretekle izkušnje je tako po njegovem mnenju pred Slovenijo zdaj težji del dela. "Ker se tega izziva zavedamo, se ga bomo lotili takoj, že jutri," je zatrdil.

Sorodna novica Večinoma pozitivni odzivi na dogovor v Bruslju

Sklepi o lastnih virih EU-ja, največji potencial digitalni davek

Eden večjih premikov na tokratnem vrhu EU-ja so sklepi o novih lastnih virih EU-ja, ki med pogajanji niso bili v središču pozornosti javnosti, čeprav so za prihodnost ključni, je v Bruslju poudaril premier Janša. Poudaril je zlasti digitalni davek, ki je po njegovih besedah verjetno največji potencialni lastni vir EU-ja. "Subvencije bo treba odplačati. Eden večjih premikov je teh nekaj besed, ki govorijo o lastnih virih EU-ja, saj bo čez sedem let, ko se bomo pogajali o naslednjem proračunu, to ključna stvar."

Področja digitalnega davka ne more nobena članica unije urediti sama, le EU je dovolj velik in močan, da to vprašanje reši in se izpogaja o nekem globalnem dogovoru, ki bo v korist vseh. "Ko gre za velike gigante, niti države, od koder ti prihajajo, nimajo resnega nadzora nad profiti, ki se tudi potrojijo v rekordnem času," je dejal.

Janša: Zunaj lizbonske pogodbe je vsa razprava o vladavini prava sholastična

V razpravi vrha EU-ja o vladavini prava ni šlo za delitev na Poljsko in Madžarsko ter preostale članice in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini, temveč za razčiščevanje pojma vladavina prava. Ko so pogledali, kako je opredeljen v lizbonski pogodbi, so bili enotni, da je zunaj tega vsa razprava sholastična, je povedal premier Janez Janša.

Kompromisno besedilo o vladavini prava na plenarnem zasedanju ni doživelo nobenega odziva, vse je bilo prej usklajeno. Na zunaj je bil vtis, kot da je to ena glavnih tem, a je bila zgolj tema na eni od večerij, je dejal premier. Ta razprava je bila po njegovih besedah koristna, ker je marsikaj razčistila.

"Za razliko od tega, kar se je pisalo, ni šlo zgolj za neko delitev na Poljsko in Madžarsko ter na vse ostale in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini. Šlo je za razčiščevanje pojmov, kaj je sploh vladavina prava," je nadaljeval. "Kar je treba upoštevati, je tako in tako že dogovorjeno, in to veže vse brez razlike. Kakršni koli dvojni standardi so nesprejemljivi, zato je bilo zelo preprosto doseči dogovor o besedilu. Nihče ni imel s tem nobenih težav," je povedal.

Premier je tako odgovoril na vprašanji, kako komentira doseženi kompromis ter zakaj je Slovenija glede tega vprašanja zavzela podobna stališča kot Poljska in Madžarska, ki sta sicer zaradi očitkov glede kršenja vladavine prava v postopku po 7. členu pogodbe EU-ja.