Kot poroča Radio Slovenija, so prvi begunci iz Ukrajine prispeli v Velenje. Med njimi sta žena in svakinja vodje gradbišča Esotecha v Ukrajini, prišla pa sta tudi leto in pol ter dve leti stara otroka. Za begunci je naporna, 55 ur dolga pot, je za Radio Slovenija poročala novinarka Metka Pirc. Gre za družini dveh delavcev podjetja Esotech, ki tam gradi 10 milijonov evrov vredno čistilno napravo. Nastanili so jih v velenjskem hotelu, že v torek pa naj bi se jim tam pridružile tudi druge družine, ki jim na pomoč po enakem sistemu hitijo iz velenjske okoljske agencije Ksenna.

"Že danes zjutraj sta jih sodelavca pripeljala okoli 5. ure zjutraj. Ravnokar so se zbudili in so šli na sprehod. Za zdaj so nastanjeni v hotelu. V nadaljevanju pa jim pripravljamo dom za sooskrbo," je pojasnil direktor za ekonomiko in finance pri Esotechu Robert Hudournik.

Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Ksenna iz Velenja po poročanju Radia Slovenija v torek načrtuje prevzem nekaj ukrajinskih delavcev v Romuniji. Potem ko bodo prečkali mejo, jih bodo pripeljali v Velenje, kjer bodo nastanjeni pri slovenskih družinah. Na voljo jim bo tudi velenjski mladinski hotel.

Iz velenjske občine so sporočili, da so zaskrbljeni zaradi razmer v Ukrajini in da želijo pomagati, tako kot tudi mnogi Velenjčani, ki se obračajo na občino.

"Smo v stalnem stiku z Uradom vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Uradu smo že posredovali število nastanitvenih možnosti za begunce. Čakamo pa tudi usmeritve Uprave RS za zaščito in reševanje, ki bo po predvidevanjih koordinirala zbiralne akcije za pomoč Ukrajini in dostavo tja," še navajajo na velenjski občini.

Tonin: Slovenija se aktivno pripravlja na sprejem beguncev

Dolžnost Slovenije je, da Ukrajini zagotovi humanitarno pomoč, je poudaril predsednik NSi-ja in minister za obrambo Matej Tonin. Po njegovih besedah se Slovenija aktivno pripravlja na sprejem ukrajinskih beguncev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zagotovilo 80 nastanitev za morebitne ukrajinske otroke in matere, je dejal.

"Ukrajina potrebuje našo pomoč, naša moralna dolžnost pa je, da se na tak klic pomoči odzovemo po svojih najboljših močeh in pomagamo z materialnimi in finančnimi sredstvi ter z vojaško pomočjo," je dejal Tonin.

Kot je poudaril v izjavi, se je Slovenija odzvala na vse te tri oblike pomoči. "V naslednjih dneh pa je pomembno, da pomagamo tudi v humanitarnem smislu," je opozoril Tonin. V Sloveniji že imamo različne organizacije, ki zbirajo pomoč za ljudi v Ukrajini in tudi že za begunce, ki prihajajo v sosednje države. Po Toninovih besedah se bodo na ministrstvu za obrambo organizirali s pomočjo civilne zaščite in tako zagotovili poseben center, kamor bodo lahko ljudje prinesli pomoč, ki jo želijo darovati Ukrajincem.

Obenem pa bo uprava za zaščito in reševanje zagotovila logistiko za prevoz vse te pomoči v Ukrajino in države, ki sprejemajo ukrajinske begunce. Kot je poudaril, bodo v prihodnjih dneh objavljeni tudi natančni seznami ključnih potreb tako Ukrajine kot držav, ki že oskrbujejo ukrajinske begunce.

V Sloveniji so sicer že ustanovili posebno skupino, v kateri aktivno sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za obrambo in kjer urejajo vse potrebno za sprejem beguncev. "Prvi begunci, teh je okrog 10, so že prišli v Slovenijo," je povedal Tonin. Dodal je, da je za ženske z otroki v posebnem centru v Logatcu zagotovljenih 250 mest.

Odzivi političnih strank

Kot je v izjavi ob robu izredne seje DZ-ja izpostavil vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec, je 200.000 beguncev, ki bi jih po Hojsovih navedbah lahko sprejela Slovenija, maksimalno število, po njegovem mnenju pa tudi "precej pretirano". Verjetneje je, da država sprejeme 20.000 beguncev, meni. Ob tem je še spomnil, da so tudi sosednje države izrazile naklonjenost sprejemanju beguncev, zato sam tolikšnega števila ne pričakuje, kot zatrjuje, pa je država na nudenje pomoči pripravljena; stekle so tudi že konkretne priprave.

Tudi vodja poslancev stranke Konkretno Gregor Perič je v izjavi za novinarje ocenil, da je 200.000 beguncev maksimalno število, ki bi ga "Slovenija za določeno obdobje lahko prenesla". Tudi sam pa je mnenja, da bo realno število najverjetneje nižje.

V opozicijskih SD-ju, LMŠ-ju, SAB-u, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP) pa so v izjavah predvsem pozdravili solidarnost in pripravljenost Slovenije, da nudi pomoč beguncem.

Prvak LMŠ-ja Marjan Šarec je sicer ob tem izrazil dvom, da je Slovenija dejansko zmožna sprejeti tolikšno število, vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je ocenil, da bo omenjeno število, če se razmere v Ukrajini ne bodo umirile, premajhno.

"Če bo treba sprejeti 200.000 ljudi, ki bežijo pred vojno kot so bežali tudi iz Afganistana in Sirije, je prav, da jih Slovenija sprejme," pa je bil jasen vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je dejala, da v stranki zagovarjajo mirno reševanje spora, Slovenija je po njenih besedah vedno pomagala ljudem v stiski, zato je prav, da tako ravna tudi v primeru Ukrajine.

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič pa meni, da je vnaprejšnje obljubljanje tolikšnega števila neracionalno, saj da je Slovenija že sama po sebi obremenjena z begunci iz afriških in arabskih dežel, dodatnih 200.000 ljudi pa bi po njegovem mnenju zrušilo gospodarstvo v državi.

V SD-ju, LMŠ-ju, SAB-u in Levici so sicer tudi mnenja, da vlada razlikuje med begunci, ki tokrat bežijo iz Ukrajine, in tistimi, ki so v preteklosti bežali iz Afganistana in Sirije, kar da je po njihovih navedbah dvolično.

Krivec je ob tem dejal, da sicer po njegovem mnenju med begunci na splošno ni možno delati razlik, kljub temu pa da je treba objektivno pogledati na posamezne okoliščine. Kot je še dejal, je namreč tokrat struktura beguncev drugačna, saj gre predvsem za ženske in otroke.

Perič pa meni, da obstaja razlika med begunci in samimi ekonomskimi migranti, tako Slovenija kot EU pa sta po njegovih besedah dovolj bogati, da lahko pomagata tistim, ki so se tako ali drugače znašli v težavah. Prepričan je tudi, da bo odziv EU-ja in Slovenije o pomoči beguncem bistveno drugačen kot ob begunski krizi leta 2015, saj da smo se veliko naučili. Veliko bolj so danes dodelani tudi mehanizmi, kako se odzvati, zato lahko po njegovem govorimo o višjih številkah.

Stranke t. i. koalicije KUL so bile kritične tudi do poziva premiera Janeza Janše k shodu v podporo Ukrajini. Takšna poteza je po njihovem mnenju pokazatelj dvoličnosti in dvojnih meril aktualne vlade, ki je v preteklosti močno nasprotovala javnim shodom petkovih protestnikov.

Kot je še ob tem poudaril Šarec, je sicer shod povsem legitimen, a da je "Janša zadnji, ki lahko poziva na ta shod, glede na to, da je dve leti zatiral pravico do shodov". Vodja nepovezanih poslancev Janja Sluga pa je izrazila dvom v iskrene namene premiera. Sama takšno potezo vidi predvsem "v luči zamegljevanja napak aktualne vlade pred volitvami". Jelinčič ob tem meni še, da bi morala Slovenija "stopiti korak nazaj, ne pa se siliti v prvo vrsto".

Krivec pa odgovarja, da je vsebina shoda v podporo Ukrajini povsem drugačna in da se je treba zavedati, da podobni shodi potekajo po celotni Evropi. Poudaril je še, da je Slovenija del evropskega prostora in članica zveze Nato, sicer pa da organizator omenjenega shoda ni stranka SDS. "Treba je na to opozarjati in tudi v zavest ljudi jasno spraviti to temo, se na nek način pripraviti na druge posledice, če se ta konflikt ne umiri," je še dejal Krivec.