S predlogom rebalansa se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo za približno 600 milijonov evrov, na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.

Takšen rezultat pri primanjkljaju je glede na razmere zelo dober, je presodil predsednik vlade Robert Golob. Poraba in primanjkljaj bosta po njegovih besedah ob koncu leta morda celo nižja. "A v tem rebalansu se že kažejo obrisi za 2023, ko ne bomo imeli sreče, da bi lahko tako uravnoteženo načrtovali proračun," je poudaril. Golob je obravnavani dokument označil za dobro popotnico za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami. Vlada želi z rebalansom zaokrožiti dve trenutni krizi – kot prvo je Golob omenil epidemijo covida-19 in s tem povezane ukrepe, kot drugo pa energetsko krizo.

Predlagani rebalans je sicer Golob označil kot tehnični popravek, saj sta bili polletji, med katerima je bil prenos oblasti med vladama, zelo različni. V proračunski rezervi je po novem predvideno za 430 milijonov evrov sredstev, pretežno za reševanje energetske draginje, je dejal. Od tega je 340 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo, preostalo pa bo šlo za uskladitev plač in regresov v javnem sektorju.

Pomemben vpliv na proračun pa ima to, da je na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ter končevanja izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020 letos in v 2023 načrtovanih zelo veliko naložb. V rebalansu je njihova raven pri nekaj manj kot dveh milijardah evrov.

Čeprav obstajajo različni pogledi, ali bo Sloveniji letos uspelo vse te naložbe izvesti, je dolžnost vlade po Golobovih besedah ta, da jih načrtuje v vrednosti, kot so bile prevzete obveznosti zanje. Konec leta bo pokazal, ali smo bili pri izvedbi tako zelo ambicioznih načrtov res uspešni in ali je absorpcijska sposobnost vseh akterjev dejansko tako velika, je pripomnil.

Finančni minister Klemen Boštjančič je kot v preteklih dneh večkrat pojasnil, da je rebalans potreben zaradi številnih obveznosti, ki jih je po sprejetju trenutno veljavnega proračuna v zadnjem delu svojega mandata sprejela prejšnja vladajoča koalicija. Teh je bilo po njegovih besedah za več kot milijardo evrov. Nove obveznosti so bile v večini povezane z epidemijo covida-19, a med njimi so bile tudi druge.

Dodatne obveznosti pa je v boju z draginjo sprejela tudi trenutna vladna koalicija. Prav tako bo morda treba sprejeti še v tem letu nove ukrepe. Rebalans tako po njegovih pojasnilih predstavlja prilagoditev aktualnim razmeram in dejanskim potrebam. Zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, ki niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta.

Kje je največ odhodkov?

Največja rast odhodkov je po politikah predvidena za intervencijske programe in ukrepe, plačila v proračun EU-ja, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetništvo in konkurenčnost, obrambo in zaščito, trg dela in izobraževanje. Ob povečanih prihodkih in odhodkih se potrebna zadolžitev za potrebe izvajanja proračuna glede na veljavni proračun zmanjšuje za nekaj več kot milijardo evrov na okoli 4,5 milijarde.

Tudi po Boštjančičevih besedah vlada dopušča možnost, da celoten obseg porabe, ki izhaja iz rebalansa, ne bo uresničen v celoti.

Opozicija kritična do rebalansa, za koalicijo ustrezen

V razpravi so bili pričakovano do predloga najbolj kritični v opoziciji. Očitajo mu predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjajo na primanjkljaj, ne strinjajo se z načrtovanimi spremembami davčne zakonodaje. "Predlog rebalansa ni niti razvojno naravnan niti ni ciljno usmerjen," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Z njim se namreč sredstva za naložbe zmanjšujejo, še posebej za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.

Vladi je očitala tudi slabo črpanje evropskih sredstev, kot enega ključnih problemov obravnavanega rebalansa pa poudarila primanjkljaj. Ta naj bi se po predlogu sicer znižal na nekaj več kot dve milijardi evrov, a kot je izračunal fiskalni svet, bo od tega 1,7 milijarde evrov ustvarjenega le v zadnjih štirih mesecih leta.

Do predloga rebalansa so kritični tudi v poslanski skupini NSi-ja, a mu po besedah poslanca Jožefa Horvata ne bodo nasprotovali. Do konca leta je le še nekaj mesecev, pomembnejši se jim zdijo proračunski načrti za naprej. "Rebalansu ne bomo nasprotovali, veselimo pa se razprave ob predlogu proračuna za naslednje leto," je dejal Horvat.

Jernej Vrtovec (NSi) je zanikal besede finančnega ministra Boštjančiča, da je rebalans potreben, ker je prejšnja vlada delila predvolilne bombonjere. "Vsi v preteklosti sprejeti ukrepi so bili zagotovo sprejeti z dobrim namenom za pomoč gospodarstvu in ljudem," je dejal.

Medtem pa v koaliciji menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. Borut Sajovic (Svoboda) je prepričan, da noben resor ne bo dobil manj sredstev, kot jih potrebuje za izvedbo ključnih načrtovanih dejavnosti do konca leta.

Podobno je dejal Milan Jakopovič (Levica). "Rebalans proračuna, ki je pred nami, v večini odraža odziv na nestabilne razmere od sprejema proračuna za leto 2022," je dejal in tudi on spomnil na energetsko krizo in rastočo inflacijo, pa tudi na še vedno nestabilne razmere v zdravstvu zaradi nadaljevanja pandemije covida-19, neuspešnost črpanja evropskih sredstev, upadanje realnih plač in druge aktualne težave.

Monika Pekošak (Svoboda) je menila, da živimo prek svojih zmožnosti, "še posebej v zadnjih dveh letih je to postalo kar praksa". Strinjala se je, da so proračunski prihodki letos višji, a kot je ugotovila, ne dovolj, da bi pokrili vse odhodke. "Ukrepi prejšnje vlade so bili sicer dobri in hitri, bilo pa je razdeljeno veliko tako imenovanega helikopterskega denarja," je povzela.

Bojana Muršič (SD) je ugotovila, da je rebalans potreben zaradi inflacije in splošne draginje, predvsem pa zato, ker je morala nova vlada v odhodkih upoštevati tudi več kot milijardo evrov izdatkov, ki jih prejšnja vlada ni vključila v proračun. Njen poslanski kolega Soniboj Knežak pa je poudaril, da se je vlada obravnave draginje lotila pravočasno, predvsem pa v dialogu z vsemi, ki se jih ti ukrepi tičejo.

Nataša Sukič (Levica) je dopolnilom poslancev SDS-a in NSi-ja, od katerih se jih več nanaša na sredstva za dodatne projekte na področju cestne infrastrukture, nasprotovala z besedami, da epidemija covida-19 še ni izzvenela, pa smo se že znašli pred energetsko in prehransko krizo. Rebalans je in mora biti odgovor na aktualno stanje, ki je izjemno težko, je dejala in opomnila, da so pred nami veliko hujši izzivi, kot pa "vsaka cesta ali pa krožišče".

Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek je sicer zagotovila, da zaradi rebalansa na ministrstvu niso ustavili nobenega projekta. Boštjančič pa se je ob vloženih dopolnilih vprašal: "Ali kdo res verjame, da smo v teh štirih mesecih sposobni te projekte izpeljati?"

Predlog rebalansa spremljata predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2022 in 2023 ter predlog sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za tekoče triletno obdobje v delu, ki se nanaša na leto 2022.