Podpredsednica Gibanja Svoboda in predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v Odmevih TV Slovenija komentirala aktualno politično situacijo, spraševala je Rosvita Pesek.
Ali minister še uživa podporo stranke?
Danes na Brdu pri Kranju o tem pravzaprav ni bilo govora, govor je bilo o vsebini, o zdravstveni reformi, ki smo se jo zavezali izpeljati, in seveda to svojo zavezo bomo izpolnili. Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze in udejanja naše vrednote, uživa naše zaupanje.
Vi ste podpredsednica stranke, niste kar nekdo, ste zelo pomembni. Ali uživa vašo podporo?
Minister uživa mojo podporo. Verjamem, da mu ni lahko. Vem, da se pri svojem delu spopada z mnogo različnimi interesi. Verjamem, da ga vodi vrednota, ki smo ji zavezani, in to so ohranitev in okrepitev, izboljšanje javnega zdravstva. Kaj vse pri tem srečuje, si lahko samo mislim, kaj vse mora premagati na poti, ki si jo je zadal. To ni lahka pot. Verjamem, da je zelo malo ljudi, ki bi se česa takega lotili, ker je to ogromen zalogaj. Tako da verjamem, da bomo to izpeljali in da bo minister Danijel Bešič Loredan pri tem tudi imel svojo vlogo.
Kirurg Erik Brecelj je lani jeseni dejal, da drugačen človek, kot je Danijel Bešič Loredan, na tem mestu sploh ne bi mogel biti. Danes Erik Brecelj pravi slednje: boljše bi bilo, da ga ne bi bilo. Zanima me, kaj si pravzaprav vi kot političarka, predsednica državnega zbora, mislite o tem trojčku, ki je pravzaprav zelo nenavaden. Imamo ministra za zdravje, imamo premierja, ki mu vzame zdravstveno reformo in si naredi strateški svet, ki je v neposrednem in stalnem konfliktu. Kako naj to deluje?
Verjamem, da je to na neki način čudna situacija, ne samo za državljanke in državljane, tudi za marsikoga v politiki. Upam, da se bodo vsi trije akterji, ki ste jih zdaj omenili, se pravi aktualni minister za zdravje, premier in pa doktor Brecelj, ki sedi v strateškem svetu za zdravstvo, usedli, pogovorili, našli stične točke in delovali, upam ...
... Ste že videli ta konflikt in kako daleč je prišel?
Sem ga zaznala, nisem bila pa nikoli prisotna. Spoštujem pa vse tri akterje in verjamem, da so zreli, razumni, razgledani ljudje in da se zavedajo, da moramo urediti javno zdravstvo v dobro državljank in državljanov in zdaj ni čas za neka notranja "prepucavanja" oziroma razprtije, ki jih morda na na ideološki ravni čutijo med sabo.
Rekli ste, skorajda o tem nismo govorili. To je ta trenutek vprašanje številka ena in vi ste rekli, dokler on vodi tako politiko, uresničuje naše zaveze in tako naprej ... Pa greva k drugi temi, o kateri ste danes govorili – koalicijske zaveze. Na hitro smo jih preleteli. Takojšnje skrajševanje čakalnih dob – minister tu ne uresničuje vaše koalicijske pogodbe.
Eno leto je za nami, mandat traja štiri leta. Ne bom rekla, da se niso zgodile stvari, ki jih nihče ni želel. Ne verjamem, da si jih je želel minister za zdravje. Ko je bil interventni zakon vložen v državni zbor, je bil vložen z najboljšimi nameni in zato se zdaj tudi popravlja. Zato, ker sprejmemo kritiko, vidimo, kaj se je zgodilo, da dejansko čakalne dobe niso bile skrajšane, to se pravi, nismo dosegli tistega cilja, ki smo si ga želeli. Kljub temu pa je veliko državljank in državljanov dobilo zdravstveno storitev, ki je morda brez tega zakona ne bi dobilo. Ampak kot sem že rekla, sprejmemo kritiko, naučimo se nekaj iz nje in delamo naprej v dobro naših državljank in državljanov.
Druga točka, bolje organizirana mreža javnih zdravstvenih storitev. Dvomimo. Minister je v nenehnem spopadu z vodji klinik, osebje odhaja, tega, da je kaj bolje organizirano, ni čutiti.
Ravno jutri pa bo državni zbor obravnaval eno zelo pomembno stvar in to je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nekaj, česar druge vlade v večletnem vladanju niso bile sposobne narediti. Mi smo se temu aktivno zavezali, trdo delali in verjamem, da bo jutri zakon dobil ustrezno podporo v parlamentu in bo potem pozneje tudi udejanjen.
Da se ne bova preveč časa vrteli okoli zdravstva, ker ste vendarle tudi predsednica državnega zbora. O koalicijskih zavezah ste govorili. Povejte mi, roko na srce, Gibanje Svoboda ima 41 poslancev, z eno koalicijsko stranko ima že več kot polovico, kaj šele z dvema pripadnikoma manjšin. Ali ste vi osebno kot državljanka zadovoljni s tem, kar sta ta koalicija in vaša stranka pokazali v letu dni, v 13 mesecih?
Koalicija in stranka sta bili že takoj na začetku mandata soočeni s tolikšnimi ovirami, ki jih nista morali samo prestopiti, ampak preplezati, zato je prav, da smo zadovoljni z delom stranke in koalicije, ker je to tudi uspešno prebrodila. Eno stvar bi zelo rada poudarila. Lahko bi delali rokohitrsko, lahko bi delali nepravno, ne upoštevali procesnih pravil, ampak mi smo pravna država, mi imamo uzakonjena določena pravila, določene postopke in temu smo tudi zavezani. Spremembe, ki jih želimo udejanjiti, jih želimo udejanjiti zakonito in pri tem dobiti tudi čim večjo legitimnost in to je tisto, kar ponujamo državljankam in državljanom in bomo še naprej ponujali državljankam in državljanom. Mi smo pravna država in pravna država za nas ni neka prazna beseda, kot je bila morda za nekatere druge vlade.
Veliko je bilo zarečenega kruha, obljubljenih besed, veliko vzetih nazaj, tudi narejenih napak. Kaj so rekli zbrani danes, kaj so rekli poslanci, kako oni ocenjujejo izpolnjevanje koalicijskih zavez?
Prav je, da so tudi poslanke in poslanci kritični, pogovori med ministricami in ministri ter poslankami in poslanci so bili odkriti, opozorjeno je bilo tudi na kakšne napake in prav je tako, saj smo navsezadnje ljudje, in če si vsi želimo doseči neki skupni cilj, ga bomo slej ko prej dosegli. Ampak pri tem se bo zagotovo zgodila še kakšna napaka, ker tisti, ki dela, tudi greši.
Kakšen je vajin odnos z doktorjem Robertom Golobom?
Najin odnos je korekten, dobro sodelujeva, navsezadnje sva tudi danes kar precej govorila na Brdu. Obravnavala sva predvsem seveda vsebinske zadeve, odnos med vlado in državnim zborom, vlaganje zakonov in pa amandmiranje že v proceduro vloženih predlogov.
Ta odnos oziroma avtonomija državnega zbora v odnosu do izvršne oblasti me zanima. Če citiram prvega predsednika Milana Kučana, ki je opozoril, da če je vse pri eni stranki, so ta razmerja zelo občutljiva. Zato sem vas vprašala, kakšno je vajino profesionalno sodelovanje. Ne govorim o vseh tistih rumenih zapisih.
Sama ocenjujem najino profesionalno sodelovanje kot zelo dobro. Trudim se in vidim, da se mi to tudi priznava, da se državni zbor vodi avtonomno. Mi smo navsezadnje druga veja oblasti, in medtem ko imamo zakonodajno funkcijo, opravljamo tudi nadzorno funkcijo. Parlament je tudi neke vrste nadzornik vlade, in tega nam vlada ne oporeka, ne očita, pač pa nam prisluhne in to je tisto, kar smo tudi v tem enem letu dosegli, to se pravi, da dejansko deluje sistem zavor in ravnovesij med eno in drugo vejo oblasti.
Parlamenti naj bodo prostor kritične in dobro argumentirane razprave, ne pa besedne klavnice. To je rekla gospa Urška Klakočar Zupančič. Je to naš parlament?
Mislim, da naš parlament vedno bolj postaja prostor kulturne razprave. Poznavalci oziroma tisti, ki so bolj spremljali seje parlamenta v prejšnjih sklicih, mi povedo, da je raven govorjene besede višja. Kot predsedujoča na plenarni seji ne dopuščam sovražnega govora, ne dopuščam žaljivk, sprevračanja dejstev in pa laži, sploh če sem na to opozorjena, in mislim, da je prav, da to raven še dvignemo, kajti kultura govora iz parlamenta se bo odražala tudi na državljankah in državljanih in potem tudi na ulici in tudi v šolah, tam, kjer moramo še posebej spodbujati to kulturo.
Opozicija pravi, da državni zbor vodite v slogu 'poslovnik, to sem jaz', samovoljno interpretirate in samovoljno odločate.
Ne, jaz vodim državni zbor po poslovniku. Morda po dolgem času neki predsednik dejansko upošteva poslovnik in je morda to za koga tudi čudno.
Ne vem, enkrat smo vas videli v neki izjavi, rekoč, 'tako bo, kot sem jaz odločila'. Zdelo se nam je, da tako nikoli ni govoril noben predsednik državnega zbora.
Zato, ker v tistem primeru je lahko bilo tako, kot sem odločila, brez dodatnega argumentiranja.
Navedla bom podatka iz tako imenovanega parlametra, nanašata pa se na učinkovitost državnega zbora oziroma posamičnih poslancev. Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je v tem mandatu imela 174 poslanskih pobud, prisotna pa je bila pri polovici glasovanj. Robert Janev iz Gibanja Svoboda je bil prisoten pri vseh glasovanjih, imel pa je zgolj devet poslanskih pobud in vprašanj. In še eno merilo: od 90 poslancev državnega zbora je skoraj 300 tisoč besed izgovoril Miha Kordiš, poslanec Levice, Dejan Zavec pa 74. Razlike med poslanci so očitne.
Tako kot so razlike med ljudmi.
Ste vi recimo zadovoljni, da se Dejan Zavec, poslanec Gibanja Svoboda, ki bi lahko bil človek številka dve vaše poslanske skupine, tako rekoč ni oglasil.
Mislim, da se po številu izgovorjenih besed zelo težko meri vrednost, ki jo poslanka ali poslanec prinese v državni zbor. Lahko zelo veliko govorimo, pa nič ne povemo.
O tem se strinjava, ampak če nič ne govorimo, pa tudi nič ne povemo.
Gospod Dejan Zavec je v poslanski skupini zelo dejaven, sploh na socialnem področju. On je socialno izredno občutljiv, veliko, zelo veliko deluje na lokalni ravni, tako da jaz mu absolutno ne bi odrekala prav nobenih kompetenc in ne bi mu dajala oznake neaktiven poslanec. Neaktiven poslanec je tisti, ki ne pride na sejo, ki se ne potrudi, da bi poslušal, in ki niti ne pride, da bi glasoval brez opravičil.
To vas ravno hočem vprašati. Anja Bah Žibert je bila prisotna na polovici sej, dala je pa 174 poslanskih pobud in vprašanj.
Kolikor je meni znano, je bila ona upravičeno odsotna. Dala je sicer veliko poslanskih pobud in vprašanj, je pa vprašanje seveda, kakšno vrednost imajo te poslanske pobude in vprašanja.
Spomnila vas bom na eno zadevo, kjer smo bili tudi nekoliko začudeni. Naštevali ste prisotne na seji, potem pa ste našteli tudi tiste, ki jih na seji ni. Odziv je bil buren v opoziciji in tudi med nekaterimi poslanci koalicije. Zdaj tistih, ki jih neupravičeno ni, ne poveste več na začetku seje. Me pa zanima, kako se je ta zgodba pravzaprav končala, kaj je bilo potem iz tega vašega poskusa, da nekako javno izpostavite tiste, ki jih ni?
Moram reči, da sem zelo vesela, da na začetek seje vsi poslanci, ki se niso opravičili, pridejo. To vam lahko zagotovim, da je tako, čeprav zdaj tega javno več ne govorimo. Vseeno je zadeva javna, je objavljena na spletu in si lahko vsak pogleda listo prisotnih, tudi listo vabljenih. Zakaj se je zgodilo, da zdaj poslanke in poslanci prihajajo na začetek seje bolj vestno? Ne zato, ker sem naredila tisto, kar sem naredila, ampak zato, ker je ljudstvo to zaznalo kot pravilno in jih je ljudstvo prisililo, da se začnejo tega držati in da izkažejo spoštovanje do parlamenta, navsezadnje do predsedujočega in do vseh tistih vabljenih, ki sedijo na seji, pridejo na začetek seje, sprejmejo vse potrebne ugotovitve, sodelujejo pri kakšnem ceremonialu. Tudi tega imamo veliko. Velikokrat imamo minuto molka za kakšnim urmlim poslanko ali poslancem in je to v bistvu že samo izkaz nekega dolžnega spoštovanja. Nihče pa ni nikoli pričakoval, da bodo poslanci sedeli po 12 ur na seji, ves dan, ker je to nemogoče, nečloveško, niti ni to bilo nikoli zahtevano. In še ena stvar je, in sicer da so bila mandatno-volilni komisiji dana priporočila, naj preuči svoj pravilnik glede neupravičene odsotnosti poslancev in potem posledico, ki takega poslanca zadene, to je, da ne dobi plačila za tisti dan.
Veliko stvari bi vas še rada vprašala, ampak eno vas pa moram čisto na kratko. Primer Vodeb. Midve se bova tukaj strinjali, da teh besed niti ponavljali ne bova.
Bi prosila, da.
Tako. Ker so bile neprimerne in se o ženskah na tak način ne govori. Me pa zanima nekaj drugega. Razumem, da politik nekako strese svojo jezo ali pa želi oddolžitev s tem, da se potem loti tega govorca. Ne razumem pa, da se loti medija. Zakaj je zdaj na TV 3 Akos in preverja sovražni govor in pravzaprav kaznuje medij zaradi nekoga, ki je nekaj izrekel.
Zato, ker je medij tega govorca tja povabil in ta medij je tega govorca celo spodbujal kar večkrat izreči še več, izreči še več. To se pravi, spodbujal je govor, ki je bil izrazito sovražen in ki je temeljil na tem, da sem ženska. Takšno je moje mnenje. Kaj bo zdaj ugotovil Akos, bomo videli.
Prav o tej distinkciji vas sprašujem. Razumem, da ste se kot ženska odzvali in prijavili to osebo. Ne razumem pa, zakaj je treba kaznovati medij. Vendarle imamo svobodo govora.
Vendarle mora tudi medij paziti, kakšne govorce ima. Ker če ti govorci izražajo sovraštvo do neke skupine ljudi na podlagi neke osebnostne značilnosti ali pa lastnosti, na katero te osebe ne morejo vplivati, potem naj tudi medij odgovarja za to. Ker medij je tisti, ki daje prostor takim govorcem.
Tukaj trčimo na dve svobodi, boste rekli kot pravnica.
Svoboda enega se konča tam, kjer se začne svoboda drugega.
Video 2: Na tretjem – Intervju s predsednico državnega zbora
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje