Bo moral po dobrem letu dni vlade oditi minister, na katerega je ta vlada stavila tako rekoč vse, minister za zdravje Danijel Bešić Loredan, tudi podpredsednik vlade in po javnomnenjskih anketah eden izmed najbolj priljubljenih politikov v državi, se je v uvodu vprašala voditeljica Tarče Erika Žnidaršič.

"Ljudje prepoznavajo v njem tistega, ki bo po 30 letih zdravstveni sistem postavil na pravo pot, je v prvih mesecih mandata večkrat poudaril premier in dodal, da mu 100-odstotno zaupa. V pol leta se je število čakajočih nad dopustno dobo povečalo za 50 odstotkov, o reformi ni ne duha in ne sluha," je dodala.

"Zahtevo za odstop ministra za zdravje je sprožil Glas ljudstva po aferi v psihiatrični kliniki, ker da je Bešič Loredan minister za privatizacijo, ne za bolnike. Takoj zatem je sledil padec podpore na javnomnenjski lestvici. Menjavo ministra za zdravje si želijo predvsem v koaliciji, medtem ko opozicija molči. Kaj je v ozadju zahtev za odstop, kdo so interesne skupine v zdravstvu, ki ministra ščitijo, in katere ga napadajo?" se je še v uvodu vprašala voditeljica.

Gostje v Tarči so bili tokrat: minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, poslanka Svobode Tamara Kozlovič, poslanec NSi-ja Janez Cigler Kralj, nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, oftalmolog Matej Beltram in Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva.

Katerim interesnim skupinam ustreza status quo?

Od preloma tisočletja, v zadnjih 23 letih, smo v Sloveniji zamenjali kar 17 ministrov za zdravje. Izračunali smo, da je pri nas mandat zdravstvenih ministrov v povprečju trajal le leto dni in štiri mesece. "To je seveda čas, v katerem nihče ni sposoben korenito spremeniti slovenskega zdravstva. Se na ta način ohranja status quo, ki nekaterim interesnim skupinam v zdravstvu gotovo ustreza?" je v uvodu v prispevku dejal novinar Tarče Žan Dolajš.

Zdajšnji minister bo čez tri mesece in pol prišel do povprečnega trajanja mandatov svojih predhodnikov. V zadnjih dveh tednih pa je očitno, da si tudi v Svobodi želijo njegove zamenjave. "Kukavičje jajce. Veliko besed in malo učinka. Naredil je toliko škode, da mora oditi. Vse to je mogoče iz zakulisja slišati o trenutnem ministru za zdravje," je navedel Dolajš.

Bešiču Loredanu sta pretekli teden javno nezaupnico najprej izrekli dve vplivni nevladni organizaciji iz leve sfere. "Danes tukaj stojimo zaradi tega, ker smo prepričani, da se v enem letu javno zdravstvo, ki je vrednota vseh, h kateremu se je zavezala vsa koalicija, ni krepilo, ampak je razpadalo," je dejala Nika Kovač z Inštituta 8. marec.

"In naše sporočilo je: Loredan mora stran," je dodal Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva.

Ministra je takoj za tem pozivom v bran vzel portal Nova24 iz SDS-ove orbite, ki zagovarja več zasebne zdravstvene dejavnosti. "Je minister za zdravje stopil na žulj "glasu" dobaviteljev zdravstvene opreme?" so zapisali.

So ministru res šteti dnevi?

Nekateri sogovorniki iz Gibanja Svoboda so nam dejali, da mora minister oditi, in to čim prej. Pojavljajo se špekulacije, da si njegove zamenjave želi tudi predsednik vlade, a zadeva je zapletena. Vlada je stala za ministrovimi zakoni, Golob je tudi sam prevzel delno odgovornost za uspeh zdravstvene reforme, še pred kratkim pa je o delu ministra govoril v superlativih.

"Je minister. Danijel Loredan Bešič, ki je predstavljal zdravstveno reformo, je v resnici dobil polno podporo vseh udeleženih pri načrtih za reformo. Ne samo podpore, bil je deležen nemalo besed občudovanja ... Tudi mojih," je premier Robert Golob dejal 18. januarja letos.

Odstavljanje ministra pa bi lahko bil politično spolzek teren tudi zato, ker je bil Bešič Loredan po meritvah javnega mnenja do nedavnega celo najbolj priljubljen minister te vlade. Po meritvah Mediane za Delo je ta teden sicer zdrsnil na 5. mesto, a je glede na sondaže še vedno bolj priljubljen kot predsednik vlade Robert Golob, ki je na šestem mestu, je v prispevku poudaril Dolajš.

Bešič Loredan bi se vrnil v poslansko klop

Ob morebitnem prenehanju ministrske funkcije čaka Bešiča Loredana poslanski sedež v parlamentu. Kot nadomestni poslanec bi namreč iz parlamenta izrinil Aleksandra Prosena. "To pa bi lahko načelo enotnost največje poslanske skupine. Veliko vprašanje namreč je, ali bi neprostovoljno odstavljeni minister ostal kot poslanec zvest Gibanju Svoboda," je povedal Dolajš.

Dogajanje na psihiatrični kliniki je bilo povod

Povod za prve javne pozive k odstopu je bilo domnevno neukrepanje ministra ob dogajanju na psihiatrični kliniki. Eden izmed glavnih argumentov ministrovih nasprotnikov pa je neuspeh intervencijskega zakona za stabilizacijo slovenskega zdravstva. Kljub dodatnim milijonom so se čakalne vrste podaljšale.

V sredo je minister na kritike odgovoril takole: "Je ta interventni zakon na svoj način zgodba o uspehu. Zakaj? Ker smo denar vložili v storitve, v dostopnost, v zdravljenje pacientov. In nikoli ni bilo rečeno od ministrstva, da bomo na račun drastično skrajšali čakalne dobe."

Ob predstavitvi zakona, junija lani, pa nekoliko drugače: "Mi si želimo, da bi recimo v od treh do šestih mesecih prišli do tega, da bi te čakalne dobe za 30 odstotkov skrajšali."

Več kot tretjino sredstev iz intervencijskih ukrepov, kar dobrih 49 milijonov evrov, so prejeli zasebniki s koncesijami. Za skoraj milijon in pol evrov storitev je v zadnjih šestih mesecih z dodatnim javnim denarjem opravila tudi zasebna kirurgija Bitenc, v kateri popoldne operira zdravstveni minister. V ljubljanskem kliničnem centru opozarjajo, da je denar šel predvsem za manj zahtevne in dobro plačane storitve, ki so se zaradi sprostitev omejitev, opravljale množično. Prevladala je tržna logika, medtem ko se pri življenjsko pomembnih storitvah čakalne dobe niso skrajšale, je v prispevku poudaril Dolajš.

Katera imena se omenjajo?

Kakšna je vaša ocena ministrovega dela? "Mi želimo s konstruktivnimi predlogi pomagati ministrstvu. Žal naši predlogi večinoma niso bili upoštevani. Ne vem, ali so bili slišani," je na vprašanje odgovoril Marko Jug, generalni direktor UKC-ja Ljubljana.

Mora minister zapustiti to mesto, glede na kakovost dela, ki ga opravlja? "Mislim, da mora človek vedno poznati svoje omejitve in biti pošten do sebe in do drugih. In sam mora oceniti, kdaj je potrebna kakšna težka odločitev. Kako se bo odločil, ne vem. Jaz vem zase, kako bi se odločil na njegovem mestu," je odgovoril Jug.

Prav direktorja UKC-ja Marka Juga so nam številni omenili kot najverjetnejšega Loredanovega naslednika. Ne bi bil prvi direktor te ustanove, ki bi odšel za ministra. Zastavili smo mu vprašanji: "Ste vi kandidat za ministra, ob morebitnem odstopu zdajšnjega? Je to res?" "Ne," je odvrnil Jug.

Naši viri so nam omenili še nekaj drugih domnevnih kandidatov. Med njimi naj bi bil Egon Stopar, trenutno direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina, ki pa nam je sporočil, da o tem z nikomer ni govoril in da ne namerava v politiko. "Sem pa vedno popolnoma na voljo kateri koli oblasti, da pomagam pri reševanju javnega zdravstva," je povedal.

Omenja se tudi Dorjan Marušič, ki je v Pahorjevi vladi že opravljal delo zdravstvenega ministra in je bil na začetku lanskega leta tudi član ožje ekipe ministra Loredana. "Kot po navadi me o ministrskem mandatu sprašujejo mediji, jaz pa o tem ničesar ne vem. Torej morate to vprašanje postaviti tistemu, ki ima po službeni dolžnosti nalogo izbrati najboljšega mogočega človeka," se je na Dolajševo poizvedovanje odzval Marušič.

Naši viri omenjajo še ime strokovnega direktorja novomeške bolnišnice Boštjana Kersniča.

Minister ima podporo SD-ja in Levice

SD še podpira ministra? "Po mojem mnenju in po mnenju SD-ja je trenutno diskusija o tem, ali minister mora iti ali naj ostane, bom rekel – brezplodna. /…/ Ministru zaupamo in verjamemo, da lahko s celotno koalicijo to reformo tudi izpelje, ker je to tisto, kar naši ljudje potrebujejo," je povedal vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik.

"Če bo minister Loredan zagotavljal izvajanje koalicijske pogodbe, če bomo z njim na čelu sledili temu, da se doseže okrepljeno in vsem dostopno javno zdravstvo, potem mislim, da je prav, da vztraja in da ga predsednik vlade podpira, dokler je na tej poti," pa je povedal Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica.

Koalicijski partnerji si, vsaj uradno, z odstavljanjem ministra torej ne želijo mazati rok. Na vprašanje predsedniku vlade, ali še vedno 100-odstotno zaupa ministru za zdravje, pa, zanimivo, nismo dobili odgovora, je prispevek sklenil Dolajš.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje v videu spodaj.