"Predvsem pri hudourniških rekah podpore v bistvu ne bi smele biti v koritu reke. To je ključna stvar. To podraži gradnjo od 10 do 20 odstotkov, pretočnost reke ostaja neokrnjena. Pri hudourniških rekah so hitrosti vode ogromne, zato je ključno, da je objekt postavljen na primerni višini, ki predvideva velike nalive. Tudi vzdrževanje mostu je bistveno lažje, nimaš podpor v reki, ni treba zamenjevati ležišča. Treba je gledati dolgoročno, kaj to pomeni z vidika stroškov vzdrževanja takšnega objekta," je dejal Marjan Pipenbaher, ki je bil med drugim projektant viadukta Črni Kal in mosta na Pelješac.

Mnogo mostov je bilo zgrajenih od polovice prejšnjega stoletja. "Težava je v njihovem konceptu. Vsi ti mostovi imajo podpore v reki. Treba je zelo paziti, da ni izpodkopavanja temeljev. To je predvsem vzrok za rušitev manjših mostov. Vsaj na ta način se bo to olajšalo, nikakor pa se ne bo dalo pri takšnih ekstremih tega povsem preprečiti," je dejal.

Po poplavah na najnujnejših krajih bodo postavili začasne ali pontonske, torej plavajoče mostove. Pipenbaher meni, da bi takih potrebovali še več.

Postavitev montažnih mostov

"Pontonski mostovi so omejeno uporabni. Predvsem so v različnih vojskah uporabni za premostitev voda. Mi imamo v našem sistemu tako imenovane montažne mostove, ki se montirajo po modulih od 17 do 43 pa tudi več metrov. Če je ta razmik večji, potem potrebujejo tudi ti mostovi podporo ali pa se zmanjša nosilnost. Je pa res, da je pri teh mostovih treba narediti betonske temelje odnosno nosilce. Ta postavitev ni hipna, medtem ko so pontonski mostovi namenjeni predvsem za vojaški namen. Postavljeni so zelo hitro, ampak so omejeno uporabni," pa je pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in dodal, da ima Slovenska vojska tudi en pontonski most in da so že pregledovali, kje bi ga lahko postavili.

Šestan je v Odmevih tudi povedal, da so prvič na ogled poslali strokovnjake in svoje inženirje, kje je mogoče postaviti montažne mostove.

"Strokovnjaka sta ocenila tudi statiko vseh teh mostov, ki bo pomembna za uporabnost. Teh mostov, se bojim, je v slovenskem prostoru v takih situacijah sto ali pa ne vem, morda sem pretiraval, na različnih kategorijah cest, in naša prva naloga je, da bomo vse to pregledali, ker če damo most v uporabo oziroma cesto, potem pa se nam nekaj zgodi, nismo naredili nič. Upam, da bomo lahko tudi skozi mednarodno pomoč dobili nekaj teh kadrov. Slovenija je pač majhna država in imamo teh strokovnjakov omejeno število, mostov pa veliko," je še pojasnil Šestan.