Priljubljeni Brazilec je v 7. krogu v zelo hitrem zavoju Tamburello zletel s proge in s hitrostjo 307 km/h trčil v betonski zid. Njegov dirkalnik je povsem zmečkalo, iz njega so ga rešili dobri dve minuti po trku.
Že takoj po nesreči so mu nudili prvo pomoč, vodja dežurne zdravniške službe, profesor Sid Watkins, je nemudoma izvedel traheotomijo in zahteval, da se ga čim prej s helikopterjem prepelje v bolnišnico Maggiore v Bologno. Senni na veliko žalost ljubiteljev kraljice motošporta ni bilo več pomoči, umrl je nekaj ur pozneje.
Nad dirkaškim koncem tedna ob koncu aprila in na začetku maja 1994 je lebdel hudič. Že na sobotnih kvalifikacijah se je smrtno ponesrečil avstrijski dirkač Roland Ratzenberger, dan pozneje pa je proga življenje vzela še Senni, v dirkalniku katerega so po tragični nesreči našli zvito avstrijsko zastavo, ki jo je želel trikratni svetovni prvak razviti ob častnem krogu po koncu nedeljske preizkušnje.
Senna je v formuli ena pustil neizbrisen pečat. V desetih letih je na 162 dirkah zmagal 41-krat, 80-krat se je uvrstil na zmagovalni oder, 65-krat je dirke začel z najboljšega štartnega položaja, 19-krat je na nedeljskih preizkušnjah odpeljal najhitrejši krog. Naslove svetovnega prvaka je osvojil v letih 1988, 1990 in 1991.
Številni Brazilci so tedaj njegovo smrt dojeli kot nacionalno tragedijo, brazilska vlada pa je razglasila tridnevno žalovanje. Kmalu po novici o njegovi smrti se je na ulicah Sao Paula, Sennovega domačega kraja, zbralo okrog tri milijone ljudi, kar še danes velja za največji zbor žalujočih v sodobnem času. Njegova sestra Viviane je pozneje razkrila, da je na dan tragične dirke odprl Biblijo in prebral, da bo tisti dan prejel največje darilo od vseh - Boga.

Leta 305 sta se Dioklecijan in Maksimilijan upokojila kot rimska cesarja.

Leta 1045 je bil za papeža imenovan Gregor VI., s pravim imenom Johannes Gratianus. To je bil četrti izvoljeni papež v letu 1045. Vladal je do leta 1046.

Leta 1363 je oglejski patriarh Ludvik della Torre izdal listino, v kateri je Kočevje prvič omenjeno kot Gotsche.

Leta 1493 se je rodil švicarski zdravnik, kemik in mislec Paracelsus. Odkril je kemične in fizikalne temelje živega sveta. To svoje spoznanje je skušal uporabiti v zdravilstvu.

Leta 1572 je umrl papež Pij V., s pravim imenom Antonio Ghislieri. Rojen je bil leta 1504, za papeža pa je bil izvoljen leta 1566.

Leta 1707 sta se Anglija in Škotska združili v kraljestvo Velike Britanije.

Leta 1834 so britanske kolonije prepovedale suženjstvo.

Leta 1840 je bila izdana prva lepljiva poštna znamka, Penny Black, ki so jo izdali v Združenem kraljestvu.

Leta 1851 so v londonski Kristalni palači odprli prvo svetovno razstavo. Predstavljeni so bili dosežki znanosti v času industrijske revolucije. Sodelovalo je več kot 10.000 razstavljavcev, razstavili so 13 kilometrov stojnic. Obiskalo jo je več kot 6 milijonov obiskovalcev, zaprli so jo oktobra istega leta.

Leta 1873 je umrl škotski misijonar in raziskovalec Afrike David Livingstone. Po njem se imenujejo slapovi ob spodnjem toku reke Kongo in gorovje ob jezeru Malavi.

Leta 1886 so bile delavske demonstracije v Chicagu. V spomin na ta dogodek je 1. maj mednarodni praznik dela.

Leta 1889 so na prvem kongresu druge internacionale sprejeli sklep, da se od leta 1890 1. maj praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, na katerih so se udeleženci potegovali za 8-urni delavnik.

Leta 1900 se je v mestu Scofield v ameriški zvezni državi Utah zgodila najhujša rudarska nesreča v zgodovini ZDA. Umrlo je 200 ljudi.

Leta 1930 so tudi uradno poimenovali planet Pluton.

Leta 1940 se je rodila italijanska izdelovalka nakita Elsa Peretti.

Leta 1945 je nacistični minister za propagando Joseph Goebbels naredil samomor.

Leta 1947 se je rodil nekdanji nogometaš in trener Danilo Popivoda. Z Branetom Oblakom sta leta 1974 v dresu jugoslovanske reprezentance postala prva Slovenca, ki sta zaigrala na svetovnem prvenstvu.

Leta 1948 je bila ustanovljena Demokratična ljudska republika Koreja, njen predsednik pa je postal Kim Il Sung.

Leta 1956 je cepivo proti otroški paralizi, ki ga je iznašel Jonas Salk, postalo dostopno javnosti.

Leta 1960 je bilo v zračnem prostoru Sovjetske zveze sestreljeno ameriško vohunsko letalo U-2, ki ga je pilotiral Francis Gary Powers.

Leta 1961 so športne stavnice v Veliki Britaniji postale legalne.

Leta 1978 je Naomi Uemura postal prvi človek, ki je sam s pasjo vprego prispel na severni tečaj.

Leta 1978 je podjetje DEC poslalo prvo elektronsko pošto, označeno kot e-slama, na vsak naslov v omrežju Arpanet, vzpostavljenem na zahodni obali ZDA.

Leta 1979 je danski parlament Grenlandiji podelil samoupravo, ki je začela veljati naslednje leto.

Leta 1991 je bilo konec libanonske državljanske vojne.

Leta 2004 so Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Malta in Ciper (samo grški del) postale članice Evropske unije. Pot v Evropsko unijo je bila dolga. Slovenija je že leta 1992 zaprosila za sklenitev evropskega sporazuma oz. za podporo pri prestrukturiranju in konsolidaciji slovenskega gospodarstva. Leto pozneje je začel veljati sporazum o sodelovanju z Evropsko unijo, slovenska vlada pa je zaprosila za začetek pogajanj. Sporazum je bil tako podpisan 10. junija 1996, ko je Slovenija tudi uradno zaprosila za članstvo v Uniji. Slovenija je pogajanja uradno začela 31. marca 1998.

Leta 2007 je Liverpool na povratni polfinalni tekmi Lige prvakov po izvajanju 11-metrovk na Anfieldu izločil Chelsea in se sedmič v zgodovini uvrstil v veliki finale.

Leta 2008 je nemška kanclerka Angela Merkel prejela laskavo nagrado Karla Velikega. Žirija je izpostavila "izjemen dosežek" kanclerke pri premostitvi ustavne krize EU-ja. Ta je nastala, ko je spodletel projekt evropske ustave.

Leta 2009 je na Švedskem začel veljati zakon, ki istospolno usmerjenim omogoča, da si pred matičarjem ali v cerkvi uradno obljubijo zvestobo.

Leta 2010 je v prometni nesreči v Srednjih Jaršah pri Domžalah umrl predsednik uprave Abanke Aleš Žajdela.

Leta 2010 so Grki rekli odločen "ne" dodatnim varčevalnim ukrepom. V Atenah in v Solunu so demonstranti zažgali televizijsko vozilo in poskušali vdreti v finančno ministrstvo.

Leta 2012 je zaradi zastoja srca pri 26 letih umrl plavalni šampion Alexander Dale Oen, svetovni prvak na 100 m prsno in evropski plavalec leta 2011. Najboljšega norveškega plavalca vseh časov je nezavestnega v kopalnici našel kolega.

Leta 2013 je bostonska policija razkrila imena treh osumljencev, ki jih je aretirala zaradi oviranja preiskave napada na maratonu 15. aprila. Oblasti so Azamata Tažajakova in Diasa Kadirbajeva obtožile zarote pri oviranju preiskave. Študenta, ki sta bila sošolca Džoharja Carnajeva na kolidžu, naj bi, potem ko sta izvedela, da je Carnajev obtožen napada, v smeti vrgla njegov nahrbtnik, v katerem je bilo nekaj pirotehnike in prenosni računalnik. Tretjega aretiranega, ameriškega državljana Robela Philliposa, ki je bil prijatelj Carnajeva, pa so obtožili krivega pričanja.