Nesreča se je zgodila, ker je kapitan Francesco Schettino turistično križarko preusmeril preblizu obale, da bi njegov vodja strežbe Antonello Tievoli lahko "pozdravil" svoj otok; kapitan, ki je bil eden od tistih, ki so z ladje pobegnili prvi, je za nesrečo krivil indonezijskega krmarja, češ da ni pravilno razumel in izpolnil njegovih navodil. Na krovu je bilo v času nesreče več kot 4.000 potnikov iz 70 držav.

Ko so bili preživeli potniki evakuirani, se je pojavil strah pred ekološko katastrofo: delno potopljena, na bok prevrnjena ruševina bi kaj lahko zdrsnila v globljo vodo in če bi se iz nje izlila nafta, bi bilo to za turistično območje usodno. Nafto so iz ladje uspešno izčrpali dva meseca po nesreči, še pol leta kasneje pa so jo s hidravličnim sistemom dvignili in postavili pokonci na podvodne stebre, ki so jih zavrtali v morsko dno. Strokovnjaki so operacijo, ki je bila največja te vrste v zgodovini, označevali za tvegano, saj so se bali, da se bo ladja med njo prelomila.

Leta 27 pr. n. št. je Gaj Julij Cezar Oktavijan vzpostavil principat.

Leta 1559 so okronali kraljico Elizabeto, ki je prestol zasedla 17. novembra 1588.

Leta 1596 se je rodil nizozemski slikar krajine Jan van Goyen. Pripada mu vodilno mesto med nizozemskimi krajinarji 17. stoletja. Umrl je leta 1656.

Leta 1610 je Galileo Galilej odkril četrti Jupitrov satelit Calisto.

Leta 1610 se je rodila avstrijska kraljica Maria Anna.

Leta 1785 je John Walter prvič izdal časopis Daily Universal Register, ki so ga pozneje preimenovali v The Times.

Leta 1806 se je rodil prvi srbski komediograf Jovan Sterija Popović.

Leta 1830 je New Orleans prizadel velik požar, ki je uničil del mesta. Požar naj bi podtaknili uporni sužnji.

Leta 1840 se je pri Long Islandu potopil parnik Lexington. Umrlo je 139 ljudi.

Leta 1864 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Wilhelm Wien.

Leta 1879 se je rodil Melvin Jones, ustanovitelj mednarodnega kluba Lions.

Leta 1887 se je rodil slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec Anton Tanc s psevdonimom Čulkovski. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in zajet v Galiciji. Kot ujetnik je delal v rudniku Čulkovsk. Pred vojno je pisal pesmi v ekspresionističnem duhu, objavljati pa jih je začel v socialistično usmerjenih glasilih Pod lipo, Kres in Proletarska mladina. Zbirka Glasovi iz teme iz leta 1929 je bila zaplenjena. Znana so njegova dela Ženin iz Amerike in Slučaj Kumberger. Veliko je prevajal zlasti dela z delavsko tematiko, in sicer iz srbskega, hrvaškega, ruskega in nemškega jezika. Umrl je 3. decembra 1947 v Mariboru.

Leta 1891 se je na Jesenicah rodila prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Pavla Lovše. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 1927 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.

Leta 1898 je pariški dnevnik L'Aurore objavil odprto pismo predsedniku republike z naslovom Obtožujem, ki ga je napisal francoski pisatelj Emile Zola.

Leta 1904 se je rodil slovenski pisatelj in zdravnik psihiater Bogomir Magajna. Pisati je začel že v dijaških letih. Prvo knjigo Primorske novele je objavil leta 1930. O življenju ob jugoslovansko-italijanski meji je pisal v povesti Graničarji. Vrh njegovega dela pa je zbirka novel Zaznamovani. Pisal je tudi za mladino.

Leta 1904 se je v Mojstrani rodila vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja Minca Rabič. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 26 in 27 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci sta bila tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni Janez Polda.

Leta 1915 je bil v srednji Italiji katastrofalen potres, v katerem je umrlo 30.000 ljudi.

Leta 1916 je umrl mehiški general in v letih 1913 in 1914 predsednik Mehike Victoriano Huerta.

Leta 1917 so v Veliki Britaniji odobrili zakon, s katerim so ženskam v politiki dodelili enake pravice kot moškim.

Leta 1929 je umrl šerif Wyatt Earp.

Leta 1930 se je junak risanega filma Miki Miška prvič pojavil v stripu.

Leta 1935 se je na plebiscitu v Saarlandu 90,3 odstotka volivcev odločilo, da se želi priključiti nacistični Nemčiji.

Leta 1941 je umrl irski književnik James Seamus Seoighe Joyce, eden največjih in najvplivnejših piscev 20. stoletja. Rodil se je 2. februarja 1882, v zgodovino pa se je zapisal z modernim romanom Ulikses, ki je izšel leta 1922. Skupaj z Marcelom Proustom in Virginio Wolf velja za začetnika moderne književnosti, druga njegova znana dela pa so še Ljudje iz Dublina (1914), Umetnikov mladostni portret (1916) in Finneganovo prebujenje (1939). James Joyce je večino svojega življenja potoval. Nekaj časa je živel tudi v Trstu in Pulju, kjer je bil zaposlen kot učitelj. Umrl je zaradi zapletov po operaciji čira na želodcu v Zürichu, kamor se je zatekel pred nacistično okupacijo Francije.

Leta 1942 je Henry Ford patentiral plastičen avtomobil, ki je bil za 30 odstotkov lažji od navadnega avtomobila.

Leta 1942 so v ZDA začeli internirati vse Američane japonskega rodu.

Leta 1943 je Hitler razglasil totalno vojno.

Leta 1948 so v Slovenski filharmoniji izvedli prvi povojni koncert.

Leta 1957 je podjetje Wham-O iznašlo prvi frizbi.

Leta 1958 se je začela stavka zasavskih rudarjev.

Leta 1964 se je rodila ameriška igralka Penelope Ann Miller.

Leta 1965 se je rodil nekdanji alpski smučar Tomaž Čižman. Po slovesu Križajeve generacije je bil nekaj let edini slovenski veleslalomist, ki se je uvrščal med najboljše. Njegov največji uspeh je tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Vailu v superveleslalomu.

Leta 1970 se je rodil Marco Pantani, poleg Maria Cipollinija najznamenitejši italijanski kolesar moderne dobe. Pantani je bil specialist za gorske etape. Leta 1998 mu jo kot zadnjemu do zdaj uspelo v isti sezoni zmagati na obeh najpomembnejših dirkah, Giru in Touru. Med profesionalce je prišel leta 1992, na največjih dirkah pa dosegel 36 etapnih zmag. Pirat, kot so ga imenovali zaradi značilnega pokrivala, pobrite glave in uhana, je leta 1997 vzpon na Alpe d'Huez opravil v 37 minutah in 35 sekundah, kar je še vedno rekord. Na svetovnem prvenstvu leta 1995 v Kolumbiji je osvojil bronasto medaljo v cestni dirki.

V zadnjih letih kariere so se začele težave z dopingom. Bil je eden tistih, pri katerih so leta 2001 prav v Riminiju med racijo v hotelskih sobah našli injekcije z medicinskimi sredstvi. Nazadnje je zmagal leta 2000 na eni izmed etap Dirke po Franciji. Priljubljeni kolesar je zaradi prevelikega odmerka kokaina umrl 14. februarja 2004 v hotelski sobi v Riminiju.

Leta 1972 sta bila po vojaškem udaru iz Gane izgnana premier Kofi Busia in predsednik Edward Akufo Addo.

Leta 1972 se je rodila ameriška igralka Nicole Eggert.

Leta 1974 je umrl mehiški pesnik in pisatelj Salvador Novo.

Leta 1977 se je rodil angleški igralec Orlando Bloom.

Leta 1982 je v Washingtonu kmalu po vzletu letalo letalske družbe Air Florida zaradi neprimerne odtalitve motorjev zadelo v most na 14. ulici in strmoglavilo v reko Potomac. Umrlo je 78 ljudi, med njimi tudi štirje motoristi. Nesrečo je preživelo le pet ljudi.

Leta 1982 se je rodil argentinski teniški igralec Guillermo Coria. Med profesionalci je zaigral leta 2000 in osvojil devet turnirjev. Med njimi ni turnirja za grand slam, je pa leta 2004 igral v finalu Roland Garrosa. Njegov nasprotnik je bil rojak Gaston Gaudio, ki je kljub zaostanku z 0:2 v nizih na koncu zmagal. Upokojil se je leta 2009.

Leta 1984 je najboljši hokejist do zdaj Wayne Gretzky postavil rekord Lige NHL, saj je zadel na 45. tekmi zapored.

Leta 1985 je v Kolumbiji izbruhnil ognjenik Nevado del Ruiz, za posledicami česar je umrlo več kot 20.000 ljudi.

Lava je namreč stopila ledenik, pri čemer je nastala tekoča vulkanska gmota blata, ki je pod seboj pokopala mesto Armero. Umrlo je več kot 20.000 ljudi od 29.000, kolikor jih je takrat živelo v mestu. Domačini vulkan imenujejo tudi 'Speči Lev', saj pred tragedijo v Armeru kar 150 ni bruhal lave oz. kazal znakov dejavnosti.

Leta 1988 je umrl kitajski predsednik Čjang Čing Kuo.

Leta 1992 je Sveti sedež priznal Republiko Slovenijo.

Leta 1992 se je Japonska uradno opravičila zaradi posilstev, ki so jih njeni vojaki med drugo svetovno vojno izvedli med korejskimi ženskami.

Leta 2001 je potres prizadel Salvador. Umrlo je več kot 800 ljudi.

Leta 2002 se je ameriški predsednik George W. Bush onesvestil, potem ko se je skoraj zadušil s presto.

Leta 2003 je deskar Dejan Košir v Kreischbergu postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu. Kranjskogorčan je v finalu premagal Švicarja Simona Schocha, bron pa je osvojil Francoz Nicolas Huet, ki je bil od Koširja počasnejši v polfinalu. Poleg Schocha in Hueta je Košir na poti do zlata premagal še Šveda Rikarada Rikardssona in Avstrijca Siegfrieda Grabnerja.

Leta 2005 je umrla ameriška mezzosopranistka Nell Rankin.

Leta 2005 je bila v Ljubljani svetovna premiera Offenbachove opere Renske nimfe.

Leta 2011 je vlada rojstno hišo Franceta Prešerna, cerkev sv. Marka in vaško (srenjsko) lipo v vasi Vrba na Gorenjskem razglasila za kulturne spomenike državnega pomena.

Leta 2012 je v 82. letu starosti po hudi bolezni umrl priznani nogometni trener Miljan Miljanić, selektor jugoslovanske reprezentance, s katero je leta 1974 in 1982 igral na svetovnem prvenstvu. Pustil je velik pečat v madridskem Realu, ki ga je vodil od leta 1974 do 1977 in dvakrat zapored osvojil špansko prvenstvo. V sezoni 1974/75 je ob prvenstvu osvojil tudi kraljevi pokal. Bil je zadnji, ki je iz rok diktatorja Francisca Franca dobil pokal za osvojeno lovoriko. Vodil je šeValencio in Crveno zvezdo, s katero je osvojil deset lovorik. Bil je mentor Ćira Blaževića in Ivice Osima. Med letoma 1992 in 2001 je bil predsednik srbske nogometne zveze.