Njegov oče Alois Hitler, rojen kot Alois Schicklgruber, je bil carinski uradnik, mati Klara Pölzl pa očetova nečakinja in tretja soproga.

Hitler se je leta 1907 preselil na Dunaj, da bi študiral slikarstvo, a so ga na akademiji dvakrat zavrnili. Leta 1913 se je preselil v München in se tako izognil vpoklicu v vojsko. Vsa ta leta je bil brez poklica, njegov edini vir dohodka pa je bila prodaja lastnih slik.

V Münchnu se je ob izbruhu prve svetovne vojne pridružil nemški vojski in 7. oktobra 1916 je bil ranjen v bitki pri Somi. Marca naslednje leto se je vrnil na fronto, kjer je bil zaradi dobrega bojevanja odlikovan z železnim križcem prve in druge stopnje, kar je bilo za njegov stan nenavadno. Kasneje se je zastrupil z iperitom in konec vojne dočakal v bolnišnici.

Jeseni leta 1919 je Hitler začel doživljati svoj politični prodor. Stopil je v Nemško delavsko stranko, ki jo je kmalu preimenoval v Nacionalistično nemško delavsko stranko. 24. februarja 1920 je prvič govoril zbrani množici in dosegel velik uspeh. Novembra leta 1923 so ga obsodili na pet let zapora zaradi napada na ministrstvo. V napadu je bilo ranjenih 16 nacistov in trije policisti.

Hitler je v zaporu ostal le devet mesecev, v tem času je napisal tudi Moj boj (Mein Kampf). Po vrnitvi iz zapora se je njegov položaj na skrajni desnici nemške politike utrdil. Leta 1928 je njegova stranka na parlamentarnih volitvah dobila le dva odstotka glasov, a je že čez dve leti (potem ko je razpadla vladajoča koalicija) njegova stranka postala najmočnejša.

Leta 1932 je po dveh krogih predsedniških volitev zmagal Paul von Hindenburg, in to s 53 odstotki glasov, Hitler jih je zbral le malo manj. 30. januarja 1933 je Hitler postal nemški kancler. 2. avgusta 1934 je Hindenburg umrl in Hitler je prevzel njegove dolžnosti. Združil je vlogo kanclerja in predsednika ter postal vrhovni poveljnik oboroženih sil in državni poglavar t. i. Führer.

Nemčija je 25. julija 1934 anektirala Avstrijo, 1. marca 1936 je ponovno osvojila Porenja. Leta 1936 pa se je Hitler skupaj z Benitom Mussolinijem vmešal v špansko vojno. 9. in 10. novembra 1938 je prišlo do tako imenovane kristalne noči, v kateri so nacisti požgali sinagoge, izropali judovska podjetja in 30 tisoč moških poslali v koncentracijska taborišča. 10. aprila 1938 je Avstrija formalno potrdila priključitev k Nemčiji, kar imenujemo anšlus.

Nato je napadel Češkoslovaško. 3. aprila 1939 je začel priprave na napad na Poljsko, ki jo je napadel 1. septembra. 9. aprila 1940 je napadel Dansko in Norveško, 10. maja pa Belgijo in Nizozemsko. Nato je padla Francija, ki je 22. junija 1940 podpisala premirje. 15. avgusta je napadel Anglijo, ki se je njegovih bombnih napadov obranila.

22. junija 1941 je napadel Sovjetsko zvezo. 31. januarja 1943 je v bitki pri Stalingradu Nemčija doživela poraz, ki je pomenil začetek konca tretjega rajha. Hitler je začel izgubljati tudi na afriški fronti. Kmalu po porazu v Rusiji je Italija kapitulirala in napovedala vojno nekdanji zaveznici. 6. junija 1944 so se zavezniki izkrcali v Normandiji, Hitler je bil takrat že živčna razvalina.

20. julija 1944 so nanj celo izvedli atentat, ki pa je bil neuspešen. 25. aprila 1945 so zavezniki vstopili v Berlin. Hitler je bil takrat že v svojem podzemnem bunkerju, kjer se je pet dni kasneje poročil s svojo dolgoletno ljubico Evo Braun, nato pa skupaj z njo in s svojimi najožjimi sodelavci naredil samomor.

Leta 1675 so judi v Novem Amsterdamu (kasneje New Yorku) dobili versko svobodo.

Leta 1713 je bila sprejeta pragmatična sankcija, s katero so dežele v habsburški monarhiji postale dedne tudi za ženske. S to sankcijo je Karl VI. zagotovil, da je prestol dedovala njegova hčerka Marija Terezija.

Leta 1745 se je rodil Francoz Philippe Pinel, zdravnik in reformator psihiatrije. Zavzemal se je za zdravljenje duševnih bolezni, saj je menil, da so bolezni kot vse druge.

Leta 1792 je Francija razglasila vojno proti Avstriji.

Leta 1808 se je rodil francoski državnik in cesar Napoleon III., s pravim imenom Charles Louis Napoleon Bonaparte. V letih 1836-1840 je zaman skušal strmoglaviti kralja Louisa Phillippa. Leta 1848 je bil izvoljen za predsednika druge republike. Z državnim udarom si je prilastil neomejeno oblast in se dal oklicati za cesarja. Umrl je v izgnanstvu v Angliji leta 1873.

Leta 1848 je društvo Slovenija objavilo program Zedinjene Slovenije.

Leta 1862 sta Louis Pasteur in Claude Bernard izvedla prvi poskus pasterizacije.

Leta 1889 je na Dunaju umrl pravnik in jezikoslovec Matej Cigale. Po končanem študiju je bil sodni pripravnik v Gorici, leta 1848 pa so ga kot dobrega poznavalca slovenščine povabili v uredništvo Slovenca v Ljubljani. Leta 1850 je na Dunaju postal urednik slovenske izdaje državnega uradnega lista. Njegovo najpomembnejše delo je Nemško-slovenski slovar iz leta 1860.

Leta 1871 se je rodil hrvaški izumitelj Slavoljub Eduard Penkala.

Leta 1872 je umrl Ljudevit Gaj, vodja ilirskega gibanja na Hrvaškem. Bil je odličen govornik in spreten politik, ki je užival velik ugled. Po letu 1848 je izgubil položaj in živel v težavah in revščini.

Leta 1893 se je v Montroigu pri Barceloni rodil katalonski slikar, grafik in kipar Joan Miro - mojster abstraktne umetnosti in nadrealizma. Njegova prva dela so nastala po vzoru fovizma. Po potovanju v Pariz leta 1919 in srečanju s Picassom je gojil slog z elementi kubizma. Pod vtisom Vasilija Kandinskega in Paula Kleeja ter v tesnem stiku z nadrealisti je začel razvijati samosvoj slog biomorfnih oblik, otroških risb in motiviko grotesknih podob, pošastnih bitij ter zvezd. Ukvarjal se je tudi s kolažem, keramiko in kiparstvom. Umrl je leta 1983.

Leta 1902 sta Pierre in Marie Curie rafinirala radijev klorid.

Leta 1914 je 17 moških, žensk in otrok umrlo v masakru v mestu Ludlow med stavko koloradskih rudarjev.

Leta 1918 je Manfred von Richthofen, bolj znan kot Rdeči baron, sestrelil svojo 79. in 80. žrtev. Dan kasneje so ga sestrelili.

Leta 1939 se je rodil norveški premier Gro Harlem Brundtland.

Leta 1944 je minerska skupina partizanske brigade Janka Premrla - Vojka izvedla diverzantski napad v Postojnski jami, kjer je v zrak pognala nemško skladišče bencina.

Leta 1944 so slovenski domobranci na slovesnosti v Ljubljani prisegli zvestobo okupatorju.

Leta 1949 se je rodil italijanski premier Massimo DAlema.

Leta 1967 je letalo podjetja Swiss Britannia strmoglavilo v Torontu. Umrlo je 126 ljudi.

Leta 1968 je južnoafriški boeing 707 strmoglavil pri vzletu iz Windhoeka. Umrlo je 122 ljudi.

Leta 1972 je ameriško vesoljsko plovilo Apollo 16 pristalo na Mesecu.

Leta 1978 so Rusi sestrelili korejsko potniško letalo.

Leta 1995 je umrl črnogorski politik in disident Milovan Djilas.

Leta 1998 je francoski boeing 727-200 strmoglavil v goro pri vzletu iz letališča v Bogoti. Umrlo je 53 ljudi.

Leta 1998 je nemška teroristična skupina Rdeča armada objavila razpad po 28 letih delovanja.

Leta 1999 sta dva dijaka, Eric Harris in Dylan Klebold, na ameriški srednji šoli Columbine s strelnim orožjem ubila 12 sošolcev in enega učitelja.

Leta 2004 je več hudih neviht prizadelo ameriško mesto Chicagoland. Močan tornado pa je opustošil Utico v ameriški državi Illinois. Umrlo je osem ljudi.

Leta 2004 so uporniki izstrelili 12 topovskih granat v zapor Abu Graib. Ubili so 22 zapornikov, 92 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2007 je v starosti 74 let v Parizu umrl francoski igralec Jean-Pierre Cassel.

Leta 2008 je Američanka Danica Patrick kot prva ženska zmagala na dirki avtomobilistične serija IndyCar.

Leta 2010 so po desetletjih načrtovanja in zapletov delavci Cestnega podjetja Maribor začeli vrtanje predora Markovec.

Leta 2013 je bil Giorgio Napolitano v parlamentu izvoljen za svoj drugi predsedniški mandat na položaju predsednika Italije.