Po končani gimnaziji je študiral filozofijo na liceju v Ljubljani, po koncu študija pa se je zaposlil kot inženir za rečno plovbo pri regulacijskih delih na Savi in Ljubljanici.

Po službovanju v Ljubljani se je 7. aprila 1780 vpisal med topničarje cesarske armade na Dunaju. Ob tem je tudi spremenil svoj dotedanji priimek Veha v Vega. Po osnovnem usposabljanju je leta 1781 postal podporočnik in kmalu tudi učitelj matematike na topničarski šoli. Leta 1784, po izidu prvih dveh delov matematičnih predavanj, je napredoval v poročnika.

20. avgusta 1789 je dosegel tedanji svetovni rekord in izračunal število π na 140 decimalk. S svojo metodo je v prejšnjem de Lagnyjevem izračunu iz leta 1719 našel napako na 113. mestu. Rekord je obdržal 52 let do leta 1841, njegovo metodo pa še danes omenjajo.

Istega leta je tik pred odhodom na bojišče pripravil za tisk tretji del matematičnih predavanj, ki so govorila o mehaniki trdnin. Naslednje desetletje je bil topniški častnik in je večino svojega časa preživel na bojiščih po Evropi. Med letoma 1789 in 1792 je kot stotnik sodeloval v bojih proti Osmanom pri Beogradu. Njegovo poveljstvo nad možnarskimi baterijami je pripomoglo k padcu beograjske trdnjave. Nato je služil na Moravskem, kot major koalicijske vojske pa je pod poveljstvom avstrijskega generala de Wurmserja sodeloval tudi v bojih proti francoskim revolucionarjem.

Nepojasnjena smrt
Svoja zadnja leta je Vega preživel na Dunaju. 17. septembra 1802 je izginil in devet dni pozneje so njegovo truplo našli v Donavi. Okoliščine njegove smrti so ostale nepojasnjene. V dunajskem mrliškem oglednem zapisniku pa je zapisano, da je po utonil pri kopanju.

Zapuščina
Napisal je številne razprave o balonih, geodeziji, meteorologiji in balistiki, o kateri je izdal tudi knjigo, sam pa postal utemeljitelj znanstvene balistike. V Leipzigu je leta 1794 izšlo njegovo najpomembnejše delo, logaritmovniki Zakladnica vseh logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus).

Znan je postal po logaritemskih tablicah, ki so jih uporabljali povsod po svetu. Leta 1783 je izdal sedemmestne logaritme, nato pa še desetmestne. Njegovo ime je doslej edino ime kakega Slovenca, po katerem se imenuje krater na Luni. Bil je tudi član več evropskih akademij in znanstvenih društev.

Leta 752 je bil za papeža izvoljen Štefan. Umrl je tri dni po izvolitvi, ne da bi ga predtem posvetili, zato ga Rimskokatoliška cerkev ne priznava za legitimnega papeža.

Leta 1369 je umrl kastiljski kralj Peter I.

Leta 1391 je umrl bosanski ban Tvrdko I. Kotromanic, ki se je leta 1377 oklical za kralja Srbije, Bosne, Pomorja in zahodnih krajev.

Leta 1429 se je rodila žena angleškega kralja Henrika VI. Margaret Anjoujska.

Leta 1555 je umrl papež Julij III. Njegovo pravo ime je bilo Gian Maria del Monte oziroma Giovan Maria Giocci. Za papeža je bil izbran leta 1550.

Leta 1559 je bil v bitki ubit etiopski vladar Gelawdewos.

Leta 1723 se je rodil iranski kralj Aga Mohamed Kan Gadžar.

Leta1742 je umrl francoski pisatelj Jean-Baptiste Dubois.

Leta 1748 je umrl nemški glasbeni teoretik, orglar in skladatelj Johann Gottfried Walther.

Leta 1749 se je rodil francoski matematik in astronom Pierre Simon Laplace, ki je prispeval k razvoju verjetnostnega računa. S svojo hipotezo o nastanku planetarnega sistema je izpopolnil Newtonovo domnevo o nebesni mehaniki.

Leta 1801 so ruskega carja Pavla I. v njegovi spalnici najprej zabodli z mečem, nato so ga zadavili, na koncu pa so ga poteptali do smrti.

Leta1834 se je rodil nemški skladatelj Julius Reubke.

Leta 1839 so v časopisu Boston Morning Post prvič uporabili okrajšavo OK, ki je bila kratica za besedno zvezo "oll korrect".

Leta 1848 je ladja John Wickliffe prispela v Port Chalmers. Na krovu so bili prvi škotski priseljenci, ki so bili namenjeni v Dunedin na Novi Zelandiji.

Leta 1858 se je rodil nemški mirovnik, Nobelov nagrajenec za mir Ludwig Quidde.

Leta 1880 se je v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini rodil slovenski literarni zgodovinar in univerzitetni učitelj France Kidrič. Na Dunaju je študij slavistike končal z doktoratom. Bil je med soustanovitelji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njen član pa je postal leta 1938. Njegovo najpomembnejše delo je Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti. Napisal je tudi številne razprave o Trubarju, Dobrovskem, Vrazu, Primicu in monografijo o Prešernu. Umrl je 11. aprila leta 1950 v Ljubljani.

Leta1881 se je rodil francoski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost Roger Martin du Gard.

Leta 1881 se je rodil nemški kemik in nobelovec Hermann Staudinger.

Leta 1887 se je rodil španski umetnik Juan Gris.

Leta 1887 se je rodil ruski morilec, ki je ubil Rasputina, princ Feliks Jusupov.

Leta 1898 se je v vasi Blato pri Grosupljem rodil ameriški književnik slovenskega rodu Louis Adamič. Njegova najbolj znana dela so Moja Amerika, Iz mnogih dežel, Narod narodov, Večer v Beli hiši, ki so ostala dragocen dokument o življenju slovenskih izseljencev na drugi strani oceana.

Leta 1900 se je rodil ameriški psiholog nemškega rodu Erich Fromm. Bil je privrženec neopsihoanalize. Proučeval je socialnopsihološka in kulturnopsihološka vprašanja. Znan je po delih Kriza psihoanalize, Beg pred svobodo, Zdrava družba, Umevanje ljubezni, Anatomija človekove destruktivnosti in Imeti ali biti.

Leta 1903 sta brata Wright vložila prošnjo za patent, potem ko sta zgradila prvo uspešno letalo, ki je letelo.

Leta1904 se je v San Antoniu rodila ameriška filmska igralka Joan Crawford, s pravim imenom Lucille Fay LeSueur. Nastopila je v filmih Neznani, Ženske, Grand Hotel, Kaj se je zgodilo z Baby Jane. Za nastop v filmu Mildred Pierce je leta 1945 prejela oskarja.

Leta 1907 se je rodil švicarski znanstvenik in nobelovec Daniel Bovet.

Leta 1907 se je v Ljubljani rodil slovenski zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju in bil zaprt v koncentracijskem taborišču Dahau. Od pomembnejših avtorjev je obravnaval Ivana Cankarja in Srečka Kosovela.

Leta 1909 je po koncu predsedniškega mandata Theodore Roosevelt zapustil New York in se odpravil na safari v Afriko. Potovanje sta sponzorirala Smithsonian Institution in National Geographic Society.

Leta 1910 se je rodil japonski filmski režiser Akira Kurosava.

Leta 1912 se je rodil ameriški fizik nemškega rodu Werner von Braun. V Nemčiji je sodeloval pri izdelavi raket V2, v ZDA pa je bil vodja skupine, ki je leta 1958 v vesolje izstrelila prvi ameriški satelit.

Leta 1915 se je rodil ruski poročnik in ostrostrelec Vasilij Gregorjevič Zajcev.

Leta 1919 je bilo v Italiji pod vodstvom Benita Mussolinija ustanovljeno fašistično gibanje.

Leta 1932 se je rodil umetnostni zgodovinar in muzikolog Stanko Vurnik. Objavil je vrsto študij in esejev s področij etnografije, umetnostne zgodovine in muzikologije.

Leta 1933 je nemški reichstag sprejel zakon, s katerim je Adolf Hitler postal nemški diktator.

Leta 1934 se je rodil ameriški filmski in televizijski režiser Mark Rydell.

Leta 1953 je umrl francoski slikar Raoul Dufy, znan predvsem po upodobitvah športnih prizorov in krajin v bleščečih barvah.

Leta 1953 se je rodila pevka Chaka Khan.

Leta 1955 je umrl brazilski predsednik Artur da Silva Bernardes.

Leta 1956 je Pakistan postal prva muslimanska republika na svetu.

Leta 1956 se je v Lizboni rodil portugalski politik Jose Manuel Durao Barroso.

Leta 1956 se je rodil švedski smučar tekač Thomas Wassberg, ki je osvojil štiri zlate olimpijske medalje, od tega dve posamični, obe leta 1980, ko je bil najboljši na 15 in 50 kilometrov.

Leta 1962 so v ZDA splavili ladjo NS Savannah, ki je bila prva potniška ladja na jedrski pogon.

Leta 1963 je na osmem tekmovanju za Evrovizijo v Londonu zmagal danski duet Grethe & Jorgen Ingmann. Zapela sta pesem Dansevise (Plesni ritem).

Leta 1965 se je rodil ameriški igralec in pevec Richard Grieco.

Leta 1965 je Nasa izstrelila vesoljsko plovilo Gemini 3, prvo ameriško plovilo te vrste, ki je imelo dva člana posadke. To sta bila Gus Grissom in John Young.

Leta 1965 je umrla ameriška igralka Mae Murray.

Leta 1966 se je rodil Mark McLoughlin, znan kot Marti Pellow, pevec škotske skupine Wet Wet Wet. Največja uspešnica skupine je bila pesem Love Is All Around iz leta 1994, ki je pospremila komedijo Štiri poroke in pogreb.

Leta 1972 je umrl španski modni oblikovalec Cristobal Balenciaga.

Leta 1973 se je rodil ameriški košarkar Jason Kidd.

Leta 1980 je umrl jamajški pevec roots rock reggaeja Jacob "Killer" Miller.

Leta 1983 je 112 dni po presaditvi srca umrl 61-letni Barney Clark. Clark je bil prvi človek, ki so mu vsadili umetno srce, narejeno iz aluminija in plastike.

Leta 1983 je ameriški predsednik Ronald Reagan predlagal, da bi razvili tako tehnologijo, ki bi prestregla sovražnikove vojaške izstrelke.

Leta 1986 je Martina Navratilova zmagala na teniškem turnirju Virginia Slims. Premagala je Hano Mandlikovo. Prvič po letu 1901 je bilo treba v ženskem tenisu na zmagovalko čakati štiri nize.

Leta 1989 je 640.000 kilometrov daleč od Zemlje letel asteroid, ki je imel premer 305 metrov.

Leta 1992 je umrl avstrijski ekonomist in nobelovec Friedrich Hayek.

Leta 1994 je bil v Tijuani ustreljen mehiški predsedniški kandidat Luis Donaldo Colosio. Ubil ga je Mario Aburto Martinez.

Leta 1996 so v Tajvanu potekale prve neposredne predsedniške volitve. Za predsednika je bil izvoljen Lee Teng Hui.

Leta 1999 je ostrostrelec ubil paragvajskega podpredsednika Luisa Mario Argana.

Leta 2001 je ruska vesoljska postaja Mir pri vstopu v Zemljino atmosfero razpadla. Deli postaje so padli v Tihi ocean v okolici Fidžija.

Leta 2002 je umrla ameriška sopranistka Eileen Farrell.

Leta 2003 je bilo v Nasirijahu v Iraku ubitih 18 ameriških marincev med prvim večjim spopadom z vojsko Sadama Huseina.

Leta 2005 je ameriško zvezno sodišče za pritožbe zavrnilo prošnjo po vnovični vstavitvi prehranjevalne cevke pacientki Terri Schiavo.

Leta 2006 je umrla Cindy Walker, ameriška glasbenica in plesalka. Rodila se je leta 1918.

Leta 2007 je Robert Kranjec v poskusni seriji poletov pred tekmo v Planici z 229 metri postavil nov slovenski rekord.

Leta 2008 je Sara Isakovič v Eindhovnu postala evropska prvakinja na 200 m prosto. 19-letna blejska plavalka je konkurenco ugnala z državnim rekordom 1:57,45.

Leta 2011 se je za vedno poslovila legendarna hollywoodska igralka Elizabeth Taylor.