Vezuv (italijansko Vesuvio, latinsko Vesuvius) je ognjenik ob obali Neapeljskega zaliva, ki leži približno deset kilometrov vzhodno od Neaplja v južni Italiji.

Je eden izmed štirih še delujočih ognjenikov v Italiji in edini na evropski celini, saj so preostali trije delujoči vulkani v Italiji na otokih. Ob zadnjem izbruhu leta 1944 je umrlo 49 ljudi. Verjetno najbolj znan izbruh vulkana je iz leta 79 našega štetja. Ognjenik je pred tem dolgo miroval, ko pa je ob 13. uri začel bruhati, je od pet do osem metrov debela odeja lave in pepela prekrila antična mesta Pompeji, Stabije in Herculaneum.

Izbruh Vezuva je podrobno opisal Plinij mlajši v svojih pismih Tacitu, to pa je tudi prvo znano pričevanje o kakšnem vulkanskem izbruhu. Plinij je bil ob izbruhu na ladji, zasidrani v Neapeljskem zalivu. Izbruh vulkana je trajal 19 ur, bil pa je tako močan, da so kosi kamnine padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo. Izbruh je zadel Pompeje med velikimi slovesnostmi v čast bogu Vulkanu, gospodarju ognja in možu boginje Venere.

Ob izbruhu je umrlo okoli 2.000 ljudi. Mesti sta dolgo ostali pod debelo plastjo pepela. Odkopavanja, ki so odkrila razmeroma dobro ohranjeno antično mesto Pompeje, so začeli šele leta 1860, ko je italijanski kralj imenoval Giuseppeja Fiorellija za direktorja izkopavanj. Pri izkopavanjih so naleteli na dobro ohranjene odlitke trupel, ki so nastali v trenutku, ko je dež pepela in plovca prekril ležeča telesa kot vlažen cement.

Sčasoma so mehki deli trupel razpadli, pepel in plovec sta okamenela, v notranjosti pa so ostala le okostja. Drugo mesto, ki je izginilo pod pepelom Vezuva, je bilo Herculaneum. Med prvimi izkopavanji v Herculaneumu so našli le nekaj ostankov trupel, zato so arheologi menili, da je večina prebivalcev pobegnila pred uničenjem. Leta 1980 so na obali pod masivnimi opečnatimi bloki tudi več kot dvajset metrov globoko odkrili več sto okostij, skoraj vsa pa so bila brez glave. Zaradi vročine, ki jo je povzročil vulkanski izbuh (750 stopinj Celzija), so prebivalcem možgani dobesedno eksplodirali. Herculaneum naj bi po mnenju strokovnajkov uničil piroklastični oblak, ki je prekril mesto z debelo plastjo vulkanskih drobcev. Ponekod je ta plast do petkrat debelejša od tiste, ki je prekrila Pompeje.

Poleg izbruha leta 79 našega štetja je ognjenik izbruhnil še v letih 203, 472, 512, 787, 968, 991, 999, 1007, 1036, 1631, 1660, 1682, 1694, 1698, 1707, 1737, 1760, 1767, 1779, 1794, 1822, 1834, 1839, 1850, 1855, 1861, 1868 in 1872. V 20. stoletju je izbruhnil trikrat, in sicer v letih 1906, 1929 in 1944. Pred izbruhom leta 79 je Neapeljski zaliv leta 62 stresel hud potres, ki je uničil večino zaliva. Plinij mlajši je v svojih pismih Tacitu poročal tudi, da je videl velik oblak dima, ki je bil visok več kot 20 kilometrov. Stric Plinija mlajšega, Plinij starejši, je prav tega dne pristal na obali pri mestu Stabije in tam s svojim prijateljem in posadko obiskal kopališče.

Več hujših potresnih sunkov je prizadelo mesto, zato se je morala posadka umakniti. Na glave so si privezali blazine, tako da jih kamenje ni zadelo in pogubilo. Med umikom se je tako stemnilo, da so morali prižgati lanterne. Ko so prišli do morja, je bilo to preveč razburkano, da bi se lahko povzpeli na ladjo in se umaknili na varno.

Plinij starejši je najverjetneje umrl zaradi vdihovanja strupenih plinov, njegovo truplo pa so našli dva dni kasneje nepoškodovano. Ognjenik je izbruhnil tudi štiri kubične kilometre pepela in skal. V pokrajini Kampanja je samo zaradi tega izbruha umrlo več kot 10.000 ljudi, Pompejev in Herculaneuma niso nikoli obnovili. V zadnjih petsto letih je od leta 1949 najdaljše obdobje, odkar vulkan "spi".

Leta 79 je umrl rimski pisec, učenjak in častnik Plinij starejši.

Leta 410 so Vizigoti pod vladarjem Alarikom prvič zavzeli Rim in ga oplenili, kar simbolizira propad zahodnega rimskega cesarstva.

Leta 1198 se je rodil škotski kralj Aleksander II.

Leta 1540 je umrl italijanski slikar Francesco Mazzola Parmigianino.

Leta 1572 je umrl francoski admiral in voditelj hugenotov Gaspard de Coligny. Rodil se je 16. februarja 1519. Admiral je postal leta 1552. Pristopil je h kalvinizmu in skupaj s princem Ludvikom I. Condejskim vodil hugenote. Na svojo stran je skušal pridobiti tudi kralja Karla IX. in ga spodbuditi, da bi podprl nizozemsko nasprotovanje Španiji. S tem si je nakopal sovraštvo Karlove matere Katarine Medičejske in bil na njeno pobudo v šentjernejski noči, 24. avgusta 1572, umorjen.

Leta 1685 se je Janez Vajkard Valvasor udeleži ribolova v Cerkniškem jezeru in ga natančno popisal.

Leta 1759 se je rodil angleški aktivist proti suženjstvu William Wilberforce.

Leta 1832 je umrl francoski matematik in fizik Nicolas Léonard Sadi Carnot.

Leta 1863 se je rodil hrvaški raziskovalec Dragutin Lerman.

Leta 1869 se je rodila slovenska filmska in gledališka igralka, režiserka ter pedagoginja Avgusta Danilova, rojena Gostič. Med svojim prvim bivanjem v ZDA je “statirala v nekem filmu” skupaj s svojim sinom Rafaelom Danilom, kasneje je igrala manjše vloge, “zaradi pomanjkanja časa” pa je zavrnila vlogo matere v prvem zvočnem celovečernem filmu Jazz. V slovenskem filmu je prvič nastopila v vlogi Obrekarice v filmu Na svoji zemlji. Umrla je 3. januarja 1958.

Leta 1880 se je v Ženevi rodil švicarski skladatelj Ernest Bloch. V svojih skladbah je uporabljal stare judovske napeve. Najbolj znana je rapsodija Šalomo.

Leta 1888 je umrl nemški matematik in fizik Rudolf Julius Emanuel Clausius.

Leta 1898 se je v Trstu rodil slovenski slikar in grafik zgodnje konstruktivistične, kasneje kubistične smeri Avgust Černigoj. V Trstu je obiskoval umetno-obrtno šolo in po prvi svetovni vojni poučeval v Postojni. Od leta 1922 je študiral na münchenski akademiji. Leta 1924 je v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo in jo opremil z levičarskimi parolami. Leto pozneje je bil iz Ljubljane izgnan v Trst, kjer je nadaljeval avantgardistično agitacijo in ustanovil zasebno slikarsko šolo. Nato se je ukvarjal s slikanjem velikih ladijskih dekoracij, krajin, tihožitij in portretov. Poslikal je številne cerkve, po drugi svetovni vojni pa je bil profesor na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado. Umrl je 17. novembra leta 1985 v Sežani.

Leta 1899 so v Krapini odkrili ostanke neandertalca.

Leta 1902 se je rodil francoski zgodovinar Fernand Braudel.

Leta1929 se je rodil slovenski književnik Dominik Smole. Med njegovo pripovedno prozo velja omeniti Črni dnevi in beli dan, med dramatiko pa Antigono, Krst pri Savici in Zlata čeveljčka. Umrl je leta 1992.

Leta 1929 se je v Jeruzalemu rodil palestinski voditelj Jaser Arafat. Mesto in datum njegovega rojstva nista zanesljiva, rodil naj bi se 4. avgusta 1929 v Kairu. Študiral je na kairski univerzi od leta 1952 do 1956. Istega leta je bil med soustanovitelji Palestinskega narodnoosvobodilnega gibanja – Al Fatah, leta 1968 pa je postal vodja PLO. Predsednik razglašene, uradno pa nepriznane neodvisne države je postal leta 1988. Skupaj z Jicakom Rabinom in Šimonom Peresom je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1936 sta francoska in britanska vlada sprejeli sklep o prepovedi prodaje orožja Španski republiki. Sklep je potrdila tudi Nemčija, vendar je vsemu navkljub še vedno pošiljala orožje generalu Francu.

Leta 1939 so v Združenem kraljestvu razglasili splošno vojaško mobilizacijo.

Leta 1940 je v Berlinu umrl nemški inženir, izumitelj nipkovske plošče, Paul Gottlieb Nipkow. Velja za očeta televizije.

Leta 1941 so na dvorišču mariborskih zaporov ustrelili znane komuniste: Slavo Klavoro, Slavka Šlandra in Franja Vrunča.

Leta 1942 je med italijansko ofenzivo padel slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Miran Jarc.

Leta 1943 je bil Heinrich Himmler imenovan za notranjega ministra tretjega rajha.

Leta 1944 se je rodil ameriški astronavt Gregory Bruce Jarvis.

Leta 1947 se je v Riu de Janeiru rodil brazilski pisatelj Paulo Coelho, najbolj znan po svojem delu Alkimist. Preden se je popolnoma posvetil pisanju, je Coelho delal kot gledališki režiser in igralec, pisec besedil (sodeloval je z več uspešnimi brazilskimi glasbeniki in pomagal ustvariti precej uspešnic) ter novinar.

Leta 1987 je Coelho izdal zanj prelomnega Alkimista, ki je postal izjemna uspešnica in ena najbolje prodajanih brazilskih knjig v zgodovini. Doslej so knjigo po vsem svetu prodali v več kot 30 milijonih izvodov, Alkimist velja tudi za enega najodmevnejših popkulturnih fenomenov 20. stoletja.

Med Coelhova pomembnejša dela, ki so prevedena tudi v slovenščino (je eden najbolj prevajanih avtorjev na svetu - njegove knjige so prevedene v 65 jezikov in so izšle v več kot 150 razičnih državah), spadajo še Ob reki Piedri sem sedela in jokala, Peta gora, Veronika se odloči umreti, 11 minut, Zahir in Čarovnica iz Portobella.

Leta1950 se je rodil ameriški astronom Marc Aaronson.

Lata 1954 je umrl brazilski predsednik Getúlio Dornelles Vargas.

Leta 1964 se je rodil plavalec Darjan Petrič. Leta 1982 je na svetovnem prvenstvu v Guayaquilu v Ekvadorju osvojil bronasto medaljo na 1.500 metrov in postavil državni rekord 15:10,20, ki ga je nato zrušil šele Luka Turk (15:09,12). Le še Darjanovemu bratu Borutu je izmed Slovencev na svetovnem prvenstu uspelo osvojiti medaljo. Darjan ima tudi bronasti medalji na 400 metrov prosto z evropskih prvenstev.

Leta 1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem orožjem.

Leta 1987 se je rodil najboljši slovenski hokejist vseh časov Anže Kopitar, ki blesti v dresu Los Angeles Kingsov. Med letoma 2004 in 2006 je igral v švedski ligi za Sodertälje. Izbran je bil kot 11. na naboru. V Ligi NHL je debitiral 6. oktobra 2006 in takoj zabil gol Anaheimu. Junija 2012 so Kingsi osvojili naslov prvaka v Ligi NHL, potem ko so v finalu ugnali New Jersey s 4:2 v zmagah. Z izjemnimi igrami se je Kopitar izkazal tudi v dresu z državnim grbom.

Leta 1991 je po poskusu izvedbe državnega udara v Sovjetski zvezi z mesta voditelja države odstopil Mihail Gorbačov.

Leta 1991 je Ukrajina postala neodvisna republika, članica Skupnosti neodvisnih držav. Do tega leta je bila zvezna republika v Sovjetski zvezi.

Leta 1991 je dvojec brez krmarja Iztok Čop/Denis Žvegelj na svetovnem veslaškem prvenstvu na Dunaju osvojil srebrno medaljo. Naveza, ki je leta 1989 osvojila naslov mladinskih svetovnih prvakov, je s tem poskrbela za veliko promocijo Slovenije. Ker mlada država takrat še ni bila mednarodno priznana, je bilo nujno nastopati pod jugoslovansko zastavo, še kako pa je v spominu ostal prizor blejskih navijačev s slovenskimi zastavami v vodi in pristanek srebrnega dvojca na pontonu za zmagovalce s slovensko zastavo. Dvojec Čop/Žvegelj je naslednje leto v Barceloni poskrbel še za prvo medaljo samostojne Slovenije na olimpijskih igrah (bron).

Leta 1996 je ruskega plavalnega zvezdnika Aleksandra Popova na tržnici v Moskvi zabodel prodajalec lubenic. Hiter kirurški poseg mu je rešil življenje, v bolnišnici pa je moral ostati en mesec. Na srečo je lahko nadaljeval kariero.

Leta1997 je Danec Wilson Kipketer na atletskem mitingu v Kölnu postavil svetovni rekord v teku na 800 metrov. Kipketer je dva stadionska kroga pretekel v času 1:41,11 in za 13 stotink izboljšal svoj le dva tedna star mejnik.

Leta 2002 je na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah 22-letni kajakaš Miha Terdič v Bourg St. Mauriceu osvojil srebrno medaljo. Zaostal je le za Francozom Fabienom Lefevreom, tretji pa je bil Čeh Ivan Pišvejc. Slovensko slavje je s petim mestom dopolnil Dejan Kralj.

Leta 2004 so nogometaši Hita Gorice so na povratni tekmi 3. predkroga Lige prvakov v gosteh izgubili proti Monacu s 6:0. Prvo tekmo je klub iz kneževini dobil s 3:0. Slovenski prvaki so za tolažbo lahko igrali v 1. krogu Pokala Uefa.