Dietrichova, ki se je rodila kot Maria Magdalena von Losch, se je v Hollywood odpravila takoj po tem, ko se je leta 1930 proslavila v Plavem angelu Josefa Sternberga.

Postala je seksualni simbol, a je v njeni domovini, kjer je bil v vzponu nacizem, niso marali. Minister za propagando tretjega rajha Joseph Goebbels jo je leta 1934 pozval, naj se vrne v Nemčijo in prevzame svojo vlogo ikone kinematografske industrije, igralka pa se je v odgovor odločila za ameriško državljanstvo.

Med vojno je celo spremljala britanske vojake na fronto, ob kapitulaciji Nemčije pa je za radio BBC nemške vojake pozvala, naj se ne žrtvujejo. "Vojna je sranje! Hitler je idiot!" je med drugim dejala. Medtem ko se je Dietrichovi nemški predsednik Rau poklonil kot veliki borki za demokracijo, so jo številni rojaki tudi po koncu druge svetovne vojne obravnavali kot izdajalko.

Ko je leta 1960 zadnjič pred smrtjo obiskala Nemčijo, so jo številni pričakali s transparenti z napisi: "Pojdi domov!". Rehabilitirana je bila zelo počasi, Berlin je enega izmed svojih trgov poimenoval po njej šele leta 1997. Umrla je leta 1992.

Leta 1571 se je rodil nemški astronom Johannes Kepler. S svojimi temeljnimi odkritji pri preučevanju nebesnih teles in vesolja spada med največje ume vseh časov. Odkril je, da ima tirnica planeta Mars okoli Sonca obliko elipse, kar je osnova za njegove tri zakone, s katerimi je dokončno potrdil heliocentrično teorijo. Umrl je leta 1630.

Leta 1822 se je rodil francoski znanstvenik Louis Pasteur, kemik, ki je preučeval fermentacijo in njene nepravilnosti. Iznašel je cepivo proti vraničnemu prisadu in steklini ter odkril postopek pasterizacije.

Leta 1831 je Charles Darwin z ladjo Beagle odplul na petletno potovanje, po katerem je začel razvijati svojo evolucijsko teorijo.

Leta 1901 se je v Berlinu rodila nemška pevka in igralka Marlene Dietrich.

Leta 1949 je Nizozemska s podpisom kraljice Juliane priznala neodvisnost Indonezije.

Leta 1950 so ZDA in Španija obnovile diplomatske odnose.

Leta 1954 je 28 držav s sporazumom ustanovilo Svetovno banko.

Leta 1968 je Apollo 8 prvi opravil polet s posadko na Luno.

Leta 1978 so v Španiji po 40 letih diktature sprejeli demokratično ustavo Španije.

Leta 1979 so po izvedenem državnem udaru čete Sovjetske zveze vkorakale v Afganistan. To je bilo prvič, da je Sovjetska zveza posredovala v državi, ki ni bila članica Varšavskega pakta.

Leta 1997 je na slalomu v Lienzu v Avstriji Urška Hrovat zasedla tretje mesto. Zmagala je Ylva Nowen pred Deborah Compagnoni.

Leta 1998 je smučarska tekačica Andreja Mali na šprintu za svetovni pokal v Garmisch-Partenkirchnu končala na 3. mestu. Slavila je Norvežanka Bente Martinsen pred Estonko Kristino Šmigun.

Leta 1999 je Chelsea postal prvi angleški klub v zgodovini, ki je srečanje državnega prvenstva začel povsem brez britanskih nogometašev. V prvi enajsterici so začeli Nizozemec Ed De Goey, Španec Albert Ferrer, Brazilec Emerson Thome, Francoza Frank Leboeuf in Didier Deschamps, Nigerijec Celestine Babayaro, Romun Dan Petrescu, Italijana Roberto Di Matteo in Gabriele Ambrosetti, Urugvajec Gustavo Poyet ter Norvežan Tore Andre Flo. Trener ekipe s Stamford Bridgea je bil Italijan Gianluca Vialli. Njegovi varovanci so z 2:1 premagali Southampton.

Leta 2004 je Jure Zdovc odstopil z mesta trenerja košarkarjev Geoplina Slovana. Na klopi Kodeljčanov je zdržal le pol leta. Zdovc se je s klubom razšel sporazumno, glavni razlog za njegov odhod pa naj bi bilo nezadovoljstvo s tem, da je Slovan domače tekme v Jadranski ligi igral v Mariboru.

Leta 2007 je v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju umrla nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je Butova zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

Leta 2012 je na poti iz Krme proti Kredarici snežni plaz pokopal 49-letno ultramaratonko Ruth Podgornik Reš. Jeklena gorenjska športnica je meje zmogljivosti najprej preizkušala na triatlonu jeklenih. Širša javnost jo je spoznala, ko je leta 2011 postala prva Slovenka, ki je zmogla Špartatlon (246,8 km), peklensko tekaško preizkušnjo od Aten do Šparte brez sekunde počitka. Osvojila je drugo mesto.