Pridelavi GSO-jev je obrnilo hrbet približno dve tretjini članic EU-ja. Poleg Slovenije tudi Latvija, Grčija, Hrvaška, Francija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Litva, Avstrija, Bolgarija, Ciper, Italija, Malta, Luksemburg in Danska. Nemčija je zahtevala izključitev pridelave za celotno ozemlje države, z izjemo pridelave GSO-jev v raziskovalne namene. Velika Britanija je iz pridelave izključila Škotsko, Wales in Severno Irsko, Belgija pa južni del države oz. Valonijo.

Možnost prepovedi gojenja GSO-jev na ozemljih držav članic EU-ja ni edini ukrep proti uporabi GSO-jev v EU-ju, ki si ga je zamislila Evropska komisija. Predlog nove direktive namreč predvideva tudi možnost prepovedi uvoza GSO-jev, če bi se zato odločile posamezne države članice. Vendar jo je v torek že zavrnil odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu. Glasovanje poslancev EU-ja o prepovedi uvoza GSO-jev pa bo predvidoma na sporedu 28. oktobra. Vendar se pričakuje, da bo direktiva z veliko večino zavrnjena.

Zakaj so poslanci EU-ja proti prepovedi uvoza GSO-jev?
Po poročanju Euroaktiva okoljski odbor EU-parlamenta omenjene direktive ni zavrnil zaradi zdravstvenih ali varnostnih pomislekov, temveč zaradi tehničnih (ne)zmožnosti uveljavitve direktive. Člani odbora so bili mnenja, da predlog direktive ne bo deloval v praksi oz. bi se lahko zgodilo, da bi države EU-ja, ki bi prepovedale uvoz GSO-jev, ponovno vzpostavile mejni nadzor z državami, ki bi uvoz dovoljevale.

"Večina odbornikov ne želi ogroziti notranjega trga EU-ja," je pojasnil predsednik odbora za okolje Giovanni La Via in dodal, da bi morali ohraniti obstoječo evropsko zakonodajo in sprejemati odločitve na ravni EU-ja, ne pa vpeljevati prepovedi na nacionalni ravni.

Predlagana direktiva vzbuja tudi precej pomislekov pri nekaterih nasprotnikih uporabe GSO-jev, saj menijo, da bi se v državah, ki dovolile uvoz GSO-jev, le ta drastično povečal. Zaradi odprtega trga v EU-ja pa bi se lahko produkti, ki vsebujejo GSO-je, nenadzorovano širili tudi v države, ki bi njihov uvoz prepovedale.

Koliko GSO-jev uvaža EU?
Večina GSO-jev, ki jih uvažajo države EU-ja, je namenjena za živinsko krmo in kot navaja Reuters, je trenutno na ravni EU-ja za uvoz odobrenih več kot 60 različnih GSO-jev. Medtem ko se na območju EU-ja, največ v Španiji, prideluje zgolj ena vrsta GSO-jev, -onsantova koruza MON 810, ki je odporna proti škodljivim insektom.

Evropski biotehnološki lobisti EuropaBio na svoji spletni strani navajajo, da EU na leto za krmljenje živali uvozi 13 milijonov ton soje in 22 milijonov ton sojine moke, ki je večinoma gensko spremenjena.

GSO-ji delijo javnost na dva tabora
Odločitev EU-držav je na eni strani razveselil številne nevladne okoljske organizacije, ki nasprotujejo gojenju GSO-jev, na drugi strani pa je precej nezadovoljna biotehnološko znanstveno področje, ki je v številnih državah, tudi v Sloveniji, pozivalo k zavrnitvi nove zakonodaje glede omejevanja gojenja GSO-jev. Tako je bilo letos marca na vlado naslovljeno pismo članov znanstvenih odborov za delo z GSO-ji, ki so menili, da je nov zakon nepotreben.

"Prepoved pridelave GSO-jev v Sloveniji je korak nazaj pri urejanju tega pomembnega področja in je v nasprotju s strokovnimi argumenti, ki jih ponujata znanost in praksa. GSO-ji se po svetu namreč pridelujejo že dvajset let brez dokazanih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. To dokazujejo številne neodvisne raziskave različnih raziskovalcev z vsega sveta," so tedaj zapisali v pismu vladi in poudarili, da je, denimo, Svet evropskih akademij znanosti (EASAC) obvestil Evropski parlament, da dosedanja restriktivna zakonodaja EU-ja na tem področju ogroža prehransko varnost članic.

Prepoved gojenja GSO-jev ni presenetljiva
"Odločitve omenjenih držav in regij seveda niso presenečenje, gre z večinoma za iste države, ki že 15 let preprečujejo odobritev katerega koli GSO-ja za pridelavo v Evropi. Ta možnost je bila v Evropi sprejeta prav zato, da lahko zdaj druge države pričakujejo prekinitev blokade in pridelavo na svojih ozemljih," prepoved gojenja GSO-jev komentira biotehnolog Borut Bohanec, prvopodpisani pod pozivom, v katerem so se znanstveniki izrekli proti sprejemu prepovedi gojenja GSO-jev v Sloveniji.

"Treba je zelo jasno povedati, da so tovrstne odločitve brez kakršne koli utemeljene razlage, gre pač za nabiranje poceni glasov volivcev, kar zlasti v nezavidljivem ekonomskem položaju, v kakršnem je Evropa, pride še kako prav. Prav vse najuglednejše znanstvene institucije z vsega sveta so se izrekle o tem, da gre za povsem varno tehnologijo, ki ne le da v ničemer ne odstopa od dosedanjih načinov žlahtnjenja rastlin, temveč omogoča številne koristi tako za pridelovalce, za potrošnike in za okolje," poudarja Bohanec in dodaja, da so sorte koruze, ki jih je kmetijsko ministrstvo navedlo kot nezaželene, med drugim odporne proti koruznemu hrošču, ki pri nas vsako leto povzroča večjo škodo.

"Torej bodo zdaj lahko kmetje denimo v Španiji ali Romuniji ubranili svojo koruzo s setvijo odporne sorte, pri nas ne bomo ukrepali in imeli zato nižje pridelke te svoje najuspešnejše poljščine. Treba je vedeti, da gremo v Sloveniji že zdaj še korak dalje, sosedje Madžari, denimo, koruzo vsaj škropijo iz zraka, pri nas niti tega ne smemo. Žal problemi sami od sebe ne izginejo," pravi.

Z vidika tehnološkega razvoja celotne regije pa to po njegovih besedah pomeni nadaljevanje zaostajanja, dražjo hrano in nepotrebno škodo okolju. "Pomeni tudi, da se najbolj inovativna podjetja, ki smo jih že uspešno pregnali, ne bodo vračala. Razkorak bo vsako leto večji, delovnih mest za visokoizobražne kadre pa bo vse manj. Tudi potrošnikom ne bo na voljo nikakršna izbira. Denimo že zdaj v ZDA tržijo olja ali krompir z zdravju koristnimi lastnostmi, pri nas smo leta daleč od tovrstnih dosežkov," še razlaga Bohanec.

Preusmeritev v trajnostne tehnologije
"Evropsko kmetijstvo bo laže ohranilo postopno usmerjanje v bolj trajnostne tehnologije pridelave (ekološko kmetijstvo, višanje okoljskih standardov za kmetijstvo, za blaginjo živali) in v višjo kakovost živil, kar so v vseh dosedanjih anketah o Skupni kmetijski politiki od le-te pričakovali državljani EU-ja, ki jo kot davkoplačevalci tudi financiramo. To je tudi pogoj za ohranjanje in izboljševanje vloge kmetijstva kot soupravljavca evropskega prostora oziroma narave," odločitev 19 EU-držav komentira direktorica Instituta za trajnostni razvoj (ITR) Anamarije Slabe.

"GS-rastline, ki so na trgu (in ki čakajo na odobritev oziroma so še v razvojnih laboratorijih), so v veliki večini spremenjene tako, da ustrezajo intenzivni (po inputih) kmetijski pridelavi, in so tako eden od dejavnikov, ki preprečuje razvoj bolj trajnostnih načinov pridelave. Primer: prenašajo škropljenje s herbicidi," dodaja.

Glede dileme, kaj odločitev dveh tretjin EU-držav pomeni z vidika tehnološkega razvoja na biotehnološkem področju za EU, pa Slabetova meni, da bi glede genskega inženiringa, ki je le ena od mnogih vej biotehnologij, lahko pričakovali okrepitev raziskav na področju humanega zdravljenja, "zaželeno oziroma nujno potrebno pa bi bila tudi preusmeritev (zlasti javnih) raziskovalnih sredstev v podporo trajnostnim tehnologijam pridelave (ekosistemsko intenziviranje - izboljšanje kakovosti in količin kmetijskih pridelkov)".