Projektna ekipa Life Lynx v svežem poročilu o izvajanju projekta ugotavlja, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih naselili aprila lani.

S pomočjo 76 lovcev so z več kot 200 avtomatskimi kamerami v Sloveniji spremljali rise na 4000 kvadratnih kilometrov velikem območju. Ugotovili so, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni 2020/2021 prisotnih 24 odraslih risov, od teh so tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno prepoznali 100 odraslih risov.

V okviru projekta Life Lynx so doslej v naravo izpustili 13 risov: štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo z GPS-telemetričnimi ovratnicami in ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo.

Štirje risi so se že vključili v populacijo, šest jih je na dobri poti k temu

Vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe je pojasnil, da se za risa šteje, da je vključen v populacijo, ko vzpostavi svoje ozemlje na območju, na katerem so prisotne tudi samice, ali ko se z genetskimi analizami potrdi, da je imel potomce. Ugotovili so, da so štirje risi že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške, trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več. Šest risov, ki so bili izpuščeni lani, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo.

Do konca projekta bodo v populacijo na območju Dinaridov in jugovzhodnih Alp vključili 14 živali.

Goru je oče vsaj treh mladičev

Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. Z avtomatskimi kamerami so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali ugotoviti, ali je tudi tokrat njihov oče ris Goru.

Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zaznali pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov imeli tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lani s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost, pravijo pri projektu.

Z doseljevanjem risov ustavili slabšanje genetskega stanja populacije

Poleg spremljanja števila risov je ključno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru dinarske populacije 0,6-1,0 risa na 100 kvadratnih kilometrov. To je primerljivo z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižje kot v Karpatih, je dodal.

Največja grožnja slovenskim risom je parjenje v sorodstvu, zato spremljajo populacije tudi z genetskimi analizami. Te kažejo, da so z doselitvami risov ustavili slabšanje genetskega stanja populacije.

Pomembno je, da se doseljeni risi še naprej razmnožujejo

Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani je dejal, da bi se lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980. Stopnjo parjenja v sorodstvu bodo spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen, pravijo. Pomembno je, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.

V okviru sedemletnega projekta bodo letos nadaljevali doseljevanje risov na območje Dinaridov – načrtujejo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.