Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edvard Žitnik je novi dopisnik RTV Slovenija v Združenih državah Amerike. Z njim se je menjal tudi sedež dopisništva; iz Washingtona v New York.
Žitnik priznava, da je začetek novega dopisnikovanja težak tudi zaradi povsem vsakdanjih novinarskih težav kot je čakanje na internetno povezavo. Prve dni je najbolj nujna dela zato opravljal kar iz bližnjega Starbucksa – restavracije hitre kave – in v javni knjižnjici.
“V našem poslu brez interneta ne znamo in ne moremo več funkcionirati.”
Haiti obstaja le na papirju
V zelo intenzivnem mesecu dela v New Yorku je pred tednom potoval na Haiti, kjer so odprli slovensko šolo. Po katastrofalnem potresu januarja 2010 je država popolnoma uničena in brez infrastrukture. Ukinili so železnico in javni promet, cest pa praktično ni.
“Edini delček ceste, ki je v prestolnici Port-au-Prince asfaltiran, je delček ceste od letališča do ameriške ambasade in ve se, kdo je to cesto asfaltiral.”
Čeprav humanitarna pomoč prihaja, država z njo ni sposobna upravljati. “Haiti je država, ki obstaja samo na papirju. Če ne bi bilo humanitarne pomoči, bi jo lahko ukinili.”
Slavoj Žižek v Parku Zuccati
Čeprav so se protesti proti “pohlepu kapitalizma” v New Yorku začeli že pred časom, so svetovne medijske pozornosti deležni šele v zadnjih dneh. Z novicami iz New Yorka raste tudi zagon gibanja “Okupirajmo Wall Street”. Organizirane protestnike, ki nameravajo v parku kampirati tudi čez zimo, je v nedeljo opoldne nagovoril celo slovenski filozof Slavoj Žižek. Posnetek je objavljen na portalu Youtube (in ga nismo prevajali).
K internacionalizaciji gibanja so poskrbeli tudi protestniki sami. Opremljeni s sodobnimi tehnologijami pošiljajo v svet praktično vse, kar se v parku zgodi. 15. oktobra pričakujejo, da se jim bodo pridružili protestniki na vseh koncih sveta, tudi v Sloveniji.
Žitnik razlaga, da protesniki svojih aktivnosti ne povezujejo neposredno s kritiko predsednika Baracka Obame, čeprav je njegova priljubljenost v ZDA že zelo nizka. Obama zdaj velja za gospodarsko šibkega predsednika, ki je veliko oljubljal in malo obljub uresničil.
Izguba Obamine prepričljivosti utegne prinesti spremembe na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ga komentatorji še niso odpisali, se republikanci že pripravljajo na boj za Belo hišo.
“Amerika se nagiba v smer, ki je diametralno nasprotna tisti, ki je izvolila predsednika Obamo.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Edvard Žitnik je novi dopisnik RTV Slovenija v Združenih državah Amerike. Z njim se je menjal tudi sedež dopisništva; iz Washingtona v New York.
Žitnik priznava, da je začetek novega dopisnikovanja težak tudi zaradi povsem vsakdanjih novinarskih težav kot je čakanje na internetno povezavo. Prve dni je najbolj nujna dela zato opravljal kar iz bližnjega Starbucksa – restavracije hitre kave – in v javni knjižnjici.
“V našem poslu brez interneta ne znamo in ne moremo več funkcionirati.”
Haiti obstaja le na papirju
V zelo intenzivnem mesecu dela v New Yorku je pred tednom potoval na Haiti, kjer so odprli slovensko šolo. Po katastrofalnem potresu januarja 2010 je država popolnoma uničena in brez infrastrukture. Ukinili so železnico in javni promet, cest pa praktično ni.
“Edini delček ceste, ki je v prestolnici Port-au-Prince asfaltiran, je delček ceste od letališča do ameriške ambasade in ve se, kdo je to cesto asfaltiral.”
Čeprav humanitarna pomoč prihaja, država z njo ni sposobna upravljati. “Haiti je država, ki obstaja samo na papirju. Če ne bi bilo humanitarne pomoči, bi jo lahko ukinili.”
Slavoj Žižek v Parku Zuccati
Čeprav so se protesti proti “pohlepu kapitalizma” v New Yorku začeli že pred časom, so svetovne medijske pozornosti deležni šele v zadnjih dneh. Z novicami iz New Yorka raste tudi zagon gibanja “Okupirajmo Wall Street”. Organizirane protestnike, ki nameravajo v parku kampirati tudi čez zimo, je v nedeljo opoldne nagovoril celo slovenski filozof Slavoj Žižek. Posnetek je objavljen na portalu Youtube (in ga nismo prevajali).
K internacionalizaciji gibanja so poskrbeli tudi protestniki sami. Opremljeni s sodobnimi tehnologijami pošiljajo v svet praktično vse, kar se v parku zgodi. 15. oktobra pričakujejo, da se jim bodo pridružili protestniki na vseh koncih sveta, tudi v Sloveniji.
Žitnik razlaga, da protesniki svojih aktivnosti ne povezujejo neposredno s kritiko predsednika Baracka Obame, čeprav je njegova priljubljenost v ZDA že zelo nizka. Obama zdaj velja za gospodarsko šibkega predsednika, ki je veliko oljubljal in malo obljub uresničil.
Izguba Obamine prepričljivosti utegne prinesti spremembe na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ga komentatorji še niso odpisali, se republikanci že pripravljajo na boj za Belo hišo.
“Amerika se nagiba v smer, ki je diametralno nasprotna tisti, ki je izvolila predsednika Obamo.”
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Neveljaven email naslov