Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edvard Žitnik je novi dopisnik RTV Slovenija v Združenih državah Amerike. Z njim se je menjal tudi sedež dopisništva; iz Washingtona v New York.
Žitnik priznava, da je začetek novega dopisnikovanja težak tudi zaradi povsem vsakdanjih novinarskih težav kot je čakanje na internetno povezavo. Prve dni je najbolj nujna dela zato opravljal kar iz bližnjega Starbucksa – restavracije hitre kave – in v javni knjižnjici.
“V našem poslu brez interneta ne znamo in ne moremo več funkcionirati.”
Haiti obstaja le na papirju
V zelo intenzivnem mesecu dela v New Yorku je pred tednom potoval na Haiti, kjer so odprli slovensko šolo. Po katastrofalnem potresu januarja 2010 je država popolnoma uničena in brez infrastrukture. Ukinili so železnico in javni promet, cest pa praktično ni.
“Edini delček ceste, ki je v prestolnici Port-au-Prince asfaltiran, je delček ceste od letališča do ameriške ambasade in ve se, kdo je to cesto asfaltiral.”
Čeprav humanitarna pomoč prihaja, država z njo ni sposobna upravljati. “Haiti je država, ki obstaja samo na papirju. Če ne bi bilo humanitarne pomoči, bi jo lahko ukinili.”
Slavoj Žižek v Parku Zuccati
Čeprav so se protesti proti “pohlepu kapitalizma” v New Yorku začeli že pred časom, so svetovne medijske pozornosti deležni šele v zadnjih dneh. Z novicami iz New Yorka raste tudi zagon gibanja “Okupirajmo Wall Street”. Organizirane protestnike, ki nameravajo v parku kampirati tudi čez zimo, je v nedeljo opoldne nagovoril celo slovenski filozof Slavoj Žižek. Posnetek je objavljen na portalu Youtube (in ga nismo prevajali).
K internacionalizaciji gibanja so poskrbeli tudi protestniki sami. Opremljeni s sodobnimi tehnologijami pošiljajo v svet praktično vse, kar se v parku zgodi. 15. oktobra pričakujejo, da se jim bodo pridružili protestniki na vseh koncih sveta, tudi v Sloveniji.
Žitnik razlaga, da protesniki svojih aktivnosti ne povezujejo neposredno s kritiko predsednika Baracka Obame, čeprav je njegova priljubljenost v ZDA že zelo nizka. Obama zdaj velja za gospodarsko šibkega predsednika, ki je veliko oljubljal in malo obljub uresničil.
Izguba Obamine prepričljivosti utegne prinesti spremembe na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ga komentatorji še niso odpisali, se republikanci že pripravljajo na boj za Belo hišo.
“Amerika se nagiba v smer, ki je diametralno nasprotna tisti, ki je izvolila predsednika Obamo.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Edvard Žitnik je novi dopisnik RTV Slovenija v Združenih državah Amerike. Z njim se je menjal tudi sedež dopisništva; iz Washingtona v New York.
Žitnik priznava, da je začetek novega dopisnikovanja težak tudi zaradi povsem vsakdanjih novinarskih težav kot je čakanje na internetno povezavo. Prve dni je najbolj nujna dela zato opravljal kar iz bližnjega Starbucksa – restavracije hitre kave – in v javni knjižnjici.
“V našem poslu brez interneta ne znamo in ne moremo več funkcionirati.”
Haiti obstaja le na papirju
V zelo intenzivnem mesecu dela v New Yorku je pred tednom potoval na Haiti, kjer so odprli slovensko šolo. Po katastrofalnem potresu januarja 2010 je država popolnoma uničena in brez infrastrukture. Ukinili so železnico in javni promet, cest pa praktično ni.
“Edini delček ceste, ki je v prestolnici Port-au-Prince asfaltiran, je delček ceste od letališča do ameriške ambasade in ve se, kdo je to cesto asfaltiral.”
Čeprav humanitarna pomoč prihaja, država z njo ni sposobna upravljati. “Haiti je država, ki obstaja samo na papirju. Če ne bi bilo humanitarne pomoči, bi jo lahko ukinili.”
Slavoj Žižek v Parku Zuccati
Čeprav so se protesti proti “pohlepu kapitalizma” v New Yorku začeli že pred časom, so svetovne medijske pozornosti deležni šele v zadnjih dneh. Z novicami iz New Yorka raste tudi zagon gibanja “Okupirajmo Wall Street”. Organizirane protestnike, ki nameravajo v parku kampirati tudi čez zimo, je v nedeljo opoldne nagovoril celo slovenski filozof Slavoj Žižek. Posnetek je objavljen na portalu Youtube (in ga nismo prevajali).
K internacionalizaciji gibanja so poskrbeli tudi protestniki sami. Opremljeni s sodobnimi tehnologijami pošiljajo v svet praktično vse, kar se v parku zgodi. 15. oktobra pričakujejo, da se jim bodo pridružili protestniki na vseh koncih sveta, tudi v Sloveniji.
Žitnik razlaga, da protesniki svojih aktivnosti ne povezujejo neposredno s kritiko predsednika Baracka Obame, čeprav je njegova priljubljenost v ZDA že zelo nizka. Obama zdaj velja za gospodarsko šibkega predsednika, ki je veliko oljubljal in malo obljub uresničil.
Izguba Obamine prepričljivosti utegne prinesti spremembe na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ga komentatorji še niso odpisali, se republikanci že pripravljajo na boj za Belo hišo.
“Amerika se nagiba v smer, ki je diametralno nasprotna tisti, ki je izvolila predsednika Obamo.”
Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se svetovno recesijo.
V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih.
V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.
V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.
V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.
V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.
Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Neveljaven email naslov