Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edvard Žitnik je novi dopisnik RTV Slovenija v Združenih državah Amerike. Z njim se je menjal tudi sedež dopisništva; iz Washingtona v New York.
Žitnik priznava, da je začetek novega dopisnikovanja težak tudi zaradi povsem vsakdanjih novinarskih težav kot je čakanje na internetno povezavo. Prve dni je najbolj nujna dela zato opravljal kar iz bližnjega Starbucksa – restavracije hitre kave – in v javni knjižnjici.
“V našem poslu brez interneta ne znamo in ne moremo več funkcionirati.”
Haiti obstaja le na papirju
V zelo intenzivnem mesecu dela v New Yorku je pred tednom potoval na Haiti, kjer so odprli slovensko šolo. Po katastrofalnem potresu januarja 2010 je država popolnoma uničena in brez infrastrukture. Ukinili so železnico in javni promet, cest pa praktično ni.
“Edini delček ceste, ki je v prestolnici Port-au-Prince asfaltiran, je delček ceste od letališča do ameriške ambasade in ve se, kdo je to cesto asfaltiral.”
Čeprav humanitarna pomoč prihaja, država z njo ni sposobna upravljati. “Haiti je država, ki obstaja samo na papirju. Če ne bi bilo humanitarne pomoči, bi jo lahko ukinili.”
Slavoj Žižek v Parku Zuccati
Čeprav so se protesti proti “pohlepu kapitalizma” v New Yorku začeli že pred časom, so svetovne medijske pozornosti deležni šele v zadnjih dneh. Z novicami iz New Yorka raste tudi zagon gibanja “Okupirajmo Wall Street”. Organizirane protestnike, ki nameravajo v parku kampirati tudi čez zimo, je v nedeljo opoldne nagovoril celo slovenski filozof Slavoj Žižek. Posnetek je objavljen na portalu Youtube (in ga nismo prevajali).
K internacionalizaciji gibanja so poskrbeli tudi protestniki sami. Opremljeni s sodobnimi tehnologijami pošiljajo v svet praktično vse, kar se v parku zgodi. 15. oktobra pričakujejo, da se jim bodo pridružili protestniki na vseh koncih sveta, tudi v Sloveniji.
Žitnik razlaga, da protesniki svojih aktivnosti ne povezujejo neposredno s kritiko predsednika Baracka Obame, čeprav je njegova priljubljenost v ZDA že zelo nizka. Obama zdaj velja za gospodarsko šibkega predsednika, ki je veliko oljubljal in malo obljub uresničil.
Izguba Obamine prepričljivosti utegne prinesti spremembe na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ga komentatorji še niso odpisali, se republikanci že pripravljajo na boj za Belo hišo.
“Amerika se nagiba v smer, ki je diametralno nasprotna tisti, ki je izvolila predsednika Obamo.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Edvard Žitnik je novi dopisnik RTV Slovenija v Združenih državah Amerike. Z njim se je menjal tudi sedež dopisništva; iz Washingtona v New York.
Žitnik priznava, da je začetek novega dopisnikovanja težak tudi zaradi povsem vsakdanjih novinarskih težav kot je čakanje na internetno povezavo. Prve dni je najbolj nujna dela zato opravljal kar iz bližnjega Starbucksa – restavracije hitre kave – in v javni knjižnjici.
“V našem poslu brez interneta ne znamo in ne moremo več funkcionirati.”
Haiti obstaja le na papirju
V zelo intenzivnem mesecu dela v New Yorku je pred tednom potoval na Haiti, kjer so odprli slovensko šolo. Po katastrofalnem potresu januarja 2010 je država popolnoma uničena in brez infrastrukture. Ukinili so železnico in javni promet, cest pa praktično ni.
“Edini delček ceste, ki je v prestolnici Port-au-Prince asfaltiran, je delček ceste od letališča do ameriške ambasade in ve se, kdo je to cesto asfaltiral.”
Čeprav humanitarna pomoč prihaja, država z njo ni sposobna upravljati. “Haiti je država, ki obstaja samo na papirju. Če ne bi bilo humanitarne pomoči, bi jo lahko ukinili.”
Slavoj Žižek v Parku Zuccati
Čeprav so se protesti proti “pohlepu kapitalizma” v New Yorku začeli že pred časom, so svetovne medijske pozornosti deležni šele v zadnjih dneh. Z novicami iz New Yorka raste tudi zagon gibanja “Okupirajmo Wall Street”. Organizirane protestnike, ki nameravajo v parku kampirati tudi čez zimo, je v nedeljo opoldne nagovoril celo slovenski filozof Slavoj Žižek. Posnetek je objavljen na portalu Youtube (in ga nismo prevajali).
K internacionalizaciji gibanja so poskrbeli tudi protestniki sami. Opremljeni s sodobnimi tehnologijami pošiljajo v svet praktično vse, kar se v parku zgodi. 15. oktobra pričakujejo, da se jim bodo pridružili protestniki na vseh koncih sveta, tudi v Sloveniji.
Žitnik razlaga, da protesniki svojih aktivnosti ne povezujejo neposredno s kritiko predsednika Baracka Obame, čeprav je njegova priljubljenost v ZDA že zelo nizka. Obama zdaj velja za gospodarsko šibkega predsednika, ki je veliko oljubljal in malo obljub uresničil.
Izguba Obamine prepričljivosti utegne prinesti spremembe na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ga komentatorji še niso odpisali, se republikanci že pripravljajo na boj za Belo hišo.
“Amerika se nagiba v smer, ki je diametralno nasprotna tisti, ki je izvolila predsednika Obamo.”
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Neveljaven email naslov