Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Neveljaven email naslov