Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov