Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
V Hamburgu je bilo v času vrha G20 na ulicah ogromno do zob oboroženih policajev, ki so s svojo držo izzvali nasilje.
Pogovor s Karmen Švegl, ki se tokrat oglaša iz Grčije. O begunskih centrih na otokih, pa tudi o razmerah v Turčiji.
V Rusiji te dni odmeva branje razsodbe, procesa proti Čečenom obtoženim umora opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Sodišče sodbe danes ni razglasilo, je pa znano, da jim grozijo celo smrtne obtožbe
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Avstrijska vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko je razpadla, zato bodo to jesen v Avstriji izredne parlamentarne volitve. Nobena od strank trenutno na volitvah ne bi dobila večine. Vseeno pa je koalicija pred razpadom strnila vrste in sprejela sveženj integracijskih zakonov, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki zakrivajo obraz, vsi priseljenci se bodo morali udeležiti tečajev nemščine in etike, vključeni pa bodo tudi v neplačana javna dela.
Pred 12. leti, ko je Barbara Kužnik odšla v Berlin, smo mislili, da se od nje poslavljamo za kakšna štiri leta, po vseh teh letih pa še nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila domov.
Odstop ZDA od Pariškega dogovora je tema, s katero je predsednik Donald Trump spet razburkal svetovno kot domačo javnost. Žal je preveč Američanov tako kot Trump prepričanih, da je globalno segrevanje samo konstrukt znanstvenikov, po drugi strani pa se je ogromno najvidnejših predstavnikov ameriških podjetij, zveznih držav in mest zelo kritično odzvalo na odstop od dogovora. Druga fronta, s katero se že nekaj časa ukvarja predsednik in njegova ekipa, pa je vprašanje vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve in Trumpova vloga pri tem. Ali ta afera lahko dobi take razsežnosti, da bi se začel predsedniški stolček tresti?
O potici in kaznih za necepljene otroke naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?
Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.
Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.
V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”
Neveljaven email naslov