Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?
Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”
“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”
Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”
Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.
“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”
Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”
Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”
V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in njegovega dela.
“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”
To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”
Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”
Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.
Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.
Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?
Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”
“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”
Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”
Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.
“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”
Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”
Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”
V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in njegovega dela.
“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”
To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”
Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”
Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.
Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.
Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.
Miha Šalehar poslušalce sprašuje o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.
V Braziliji se je v zadnji tretjini lanskega leta za več kot 10 krat povečalo število novorojenčkov z mikrocefalijo. Kljub temu, da še niso dokazali povezave, so nekateri za to okrivili virus Zika. Ker virus poznamo že več kot 65 let, razširjen pa je po tropskih državah več kontinentov, se postavlja vprašanje, zakaj naj bi mikrocefalijo začel povzročati prav zdaj in prav v Braziliji. Kljub vsemu je medtem brazilska vlada napovedala vojno komarjem in namerava za to angažirati 200 tisoč vojakov.
Tehnološki park Ljubljana praznuje 20 letnico delovanja; in če nekaj delaš z ljubeznijo potem se skorajda ne zavedaš, kako hitro mine čas, ocenjuje direktor Tehnološkega parka Ljubljana mag. Iztok Lesjak. Začeli so skromno, z idejami, ki so jih prelili na papir in jih preverili med vodilnimi v Inštitutu Jožef Štefan. Potem so na omenjenem inštitutu gostovali dve leti . Tam je nastalo tudi prvih 11 podjetij. Nato jim je uspelo prepričati tudi druge ustanove, da je Tehnološki park nekaj svežega in potrebnega za razvoj in nastanek novih podjetij. Prispevek Milana Trobiča.
Je begunska kriza humanitarno ali varnostno vprašanje? Je migrante treba vrniti v dežele, iz katerih so na staro celino prišli, ali si je, nasprotno, potrebno pospešeno pa obenem potrpežljivo prizadevati za njihovo integracijo v evropsko družbo? Je anti-imigrantsko politično stališče zanesljiv simptom bolj ali manj latentnega fašizma ali je le razumljiva reakcija ob množičnem prihodu ljudi, ki se niso pripravljeni kulturno-civilizacijsko prilagoditi novemu okolju, sredi katerega so se znašli? – Ta vprašanja že več kot pol leta razgibavajo javno debato po Evropi. No, sinoči je v okviru drugega festivala strpnosti, ki ga organizirata Mini teater in Judovski kulturni center, v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so odgovore na ta vprašanja iskali izraelski filmski režiser Udi Aloni ter slovenska filozofa, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. Pred začetkom debate je slednjega pred naš mikrofon povabil Goran Dekleva. foto: Miloš Ojdanić/MMC RTVSLO
Je begunska kriza humanitarno ali varnostno vprašanje? Je migrante treba vrniti v dežele, iz katerih so na staro celino prišli, ali si je, nasprotno, potrebno pospešeno pa obenem potrpežljivo prizadevati za njihovo integracijo v evropsko družbo? Je anti-imigrantsko politično stališče zanesljiv simptom bolj ali manj latentnega fašizma ali je le razumljiva reakcija ob množičnem prihodu ljudi, ki se niso pripravljeni kulturno-civilizacijsko prilagoditi novemu okolju, sredi katerega so se znašli? – Ta vprašanja že več kot pol leta razgibavajo javno debato po Evropi. No, sinoči je v okviru drugega festivala strpnosti, ki ga organizirata Mini teater in Judovski kulturni center, v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so odgovore na ta vprašanja iskali izraelski filmski režiser Udi Aloni ter slovenska filozofa, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. Pred začetkom debate je slednjega pred naš mikrofon povabil Goran Dekleva. foto: Miloš Ojdanić/MMC RTVSLO
Pri Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) so predstavili predlog za ureditev odnosov med ločenimi starši, ki skrbijo za skupne otroke, s skupnim skrbništvom. Le 20% ločenih staršev se namreč sporazumno dogovori o skupnem skrbništvu nad otroci, preostalim pa stike z otroki določi sodišče, ki te kar v 90-odstotkih dodeli materi, kar je po mnenju društva sporno s stališča koristi in želja otrok, še zlasti zato, ker mnoge matere pod vodstvom spretnih odvetnikov dosežejo prekinitev stikov z očetom tudi s pomočjo lažnih obtožb o nasilju. Cirila Štuber se je o posledicah onemogočanja stikov z enim izmed staršev pogovarjala s socialnima pedagogoma Melito Kuhar in Matejem Zaplotnikom.
Pri Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) so predstavili predlog za ureditev odnosov med ločenimi starši, ki skrbijo za skupne otroke, s skupnim skrbništvom. Le 20% ločenih staršev se namreč sporazumno dogovori o skupnem skrbništvu nad otroci, preostalim pa stike z otroki določi sodišče, ki te kar v 90-odstotkih dodeli materi, kar je po mnenju društva sporno s stališča koristi in želja otrok, še zlasti zato, ker mnoge matere pod vodstvom spretnih odvetnikov dosežejo prekinitev stikov z očetom tudi s pomočjo lažnih obtožb o nasilju. Cirila Štuber se je o posledicah onemogočanja stikov z enim izmed staršev pogovarjala s socialnima pedagogoma Melito Kuhar in Matejem Zaplotnikom.
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
Večina zavezancev za dohodnino že nekaj let dobiva informativne izračune dohodnine od Finančne uprave Republike Slovenije, tako da jim ni treba oddajati dohodninskih napovedi. Le kakšen odstotek zavezancev za dohodnino mora kljub vsemu oddati dohodninsko napoved. Na Prvem programu smo pred mikrofon povabili Neli Komar Novak, ki nam je povedala, kdo mora kljub vsemu sam oddati dohodninsko napoved in kakšne so spremembe v zvezi z informativnimi izračuni in napovedmi dohodnine za leto 2015. Z Neli Komar Novak se je pogovarjala Cirila Štuber.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
Dr. Jože Mencinger, gospodarski minister v Slovenski vladi 1990; Jože Stanič, nekdanji direktor Gorenja; Marko Funkl, samostojni podjetnik in aktivist o gospodarstvu in trgu dela pred 25 leti, danes in čez 25 let.
Internet gotovo spada med največje dosežke 20. stoletja. V Sloveniji oziroma še v Jugoslaviji z začetki interneta povezujemo Inštitut Jožefa Stefana, ki je imel takrat zadovoljivo opremo in zagnane sodelavce. A ni šlo vse tako gladko in Inštitut se je v omrežje, z Nizozemsko, povezal šele v najbolj napetem obdobju leta 1991. Internet je tako odigral precej pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije, ko so ljudje v tujino pošiljali podatke o dogajanju. Menda so v časopisu Politika celo napisali, da so imela ta elektronska sporočila slovenskih raziskovalcev večji vpliv na osamosvojitev kot potovanja naših politikov. Prav uporaba interneta v času vojne pa je vplivala tudi na njegov prihodnji razvoj. In kje smo na tem področju, ko ne govorimo več le o internetu in prenosu datotek in pošte, ampak o svetovnem spletu, ki ga s pametnimi telefoni tako rekoč vsi nosimo s seboj?
Če niste začutili, da se je Sila znova zbudila in začela nov pohod, potem verjetno živite v galaksiji daleč daleč stran – najbolj pričakovana filmska premiera tega desetletja je minuli teden prekinila skoraj neverjetno zanimanje ljubiteljev tega žanra širom sveta. Navdušila ni le gledalcev, ki so samo v prvem vikendu v blagajno studia Disney prinesli rekordnih 517 milijonov dolarjev, ampak tudi filmske kritike. Nov, že sedmi del filmske franšize je več kot upravičil tudi pričakovanja finančnega uspeha in sledi poti, ki jo je tudi tudi na tem področju začrtal njen avtor George Lucas. Do zdaj je saga prinesla neverjetnih 26 milijard dolarjev zaslužka, od tega so največ prislužile igrače – več kot 8 in pol milijard. Skoraj 5 milijard so prislužili filmi, ki so jih prodajali v obliki VHS kaset, DVD-jev in v digitalni obliki ter z izposojo. Velikanske tri milijarde dobička so prinesle tudi videoigre, povezane s franšizo. Kino vstopnice so do danes prinesle z novim, sedmim delom več kot 4 milijarde in pol. Ljudje so na nov del sage čakali tudi pred kinodvoranami – več dni skupaj. Sila je dejansko zbudila franšizo, katere sodobni verniki so na novo poglavje vesoljskega evangelija čakali deset let. Zdaj pričakujemo nadaljevanja, ki naj bi jih bilo še vsaj 5 glede na izjave očeta Vojne zvezd, Georga Lucasa. Ta je že v času prve trilogije zatrdil, da je napisal skupaj 12 delov. Bo takrat neskončne sage zares konec? Verjetno ne, če gre verjeti tezi, da je zaslužek tisti, ki bo na koncu odločil, koliko časa se bo saga še nadaljevala.
Neveljaven email naslov