Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Oblačila so ena od stvari, ki nas spremlja praktično vsepovsod. Kako velik pomen jim pripisujemo, je mogoče razbrati že iz besedne zveze »obleka naredi človeka«. A da pridejo do nas, jih mora nekdo izdelati in to nemalokrat v suženjskih razmerah. Ko se potrošniki nato znajdemo pred trgovskimi policami in množico hlač, majic, puloverjev, pa se za nakup novega kosa oblačila največkrat odločimo zaradi ugodne cene, všečnega videza ali znamke, ki nam je ljuba. Med dejavniki, ki nas spodbudijo k nakupu, je tudi kakovost oblačila, zelo redko pa se vprašamo, v kakšnih razmerah je bilo oblačilo izdelano, kakšne kemikalije so bile uporabljene pri njegovi proizvodnji, kako okoljsko obremenjujoče je.
Novodobni sužnji
Večina oblačil, ki jih je mogoče kupiti v slovenskih trgovinah, je proizvedena daleč od naših oči. Če pogledamo etiketo, na kateri je napisana država izvora, bomo tam najverjetneje našli katero od azijskih držav. A kot pravi Živa Lopatič iz Zadruge Buna, izvorne države ni tako lahko določiti: »Če za primer vzamemo bombažna oblačila, ugotovimo, da je bil bombaž izdelan v eni državi, potem je šel drugam in tam so ga spredli. Nato je šel v drugo državo, kjer so ga pobarvali in dokončali, v popolnoma drugi državi pa so ga sešili do konca.«
Oblačila, ki jih v velikih količinah proizvajajo v državah v razvoju, imajo vsaj eno skupno lastnost, in to je, da jih delavci izdelujejo v izjemno slabih delovnih razmerah, ki bi jih marsikdaj lahko označili za suženjske. Delavci so izjemno mladi, še otroci, delovni čas je praktično neomejen, od jutra do večera, plačilo, ki ga prejmejo, pa velikokrat ne zadošča niti za pokritje najnujnejših življenjskih stroškov. Kot pravi Lopatičeva, seznam kršitev nima meja:
Delajo v nemogočih pogojih, ni primernega prezračevanja, ne zagotavljajo jim stolov, zato delajo na tleh. Pri barvanju oblačil uporabljajo zdravju škodljive kemikalije, za ravnanje z njimi pa nimajo primernih zaščitnih oblačil.
Svoje delo opravljajo v slabo zgrajenih stavbah. V preteklosti je bilo tako v medijih na primer mogoče zaslediti zgodbo o Rani Plazi, v kateri so šivali oblačila za več zahodnih znamk. Zrušitev stavbe je terjala življenje več tisoč oseb.
Potoki, polni kemikalij, in puščave tam, kjer so bila nekoč velika jezera
Svetovna tekstilna industrija terja tudi velik okoljski davek. Znan je primer nekoč enega največjih svetovnih jezer Aralskega jezera, ki se zadnja desetletja zaradi proizvodnje bombaža nenehno krči. Območje rek Sir Darja in Amu Darja, ki se izlivata v jezero, namreč pokrivajo polja bombaža, ki za rast potrebuje ogromne količine vode. Na območju jezera je tako zdaj puščava.
Problematični so tudi izpusti kemikalij, uporabljenih pri proizvodnji oblačil, v potoke in reke. Kot razlaga Ines Kavgič iz Greenpeaca Slovenija, te kemikalije najprej škodujejo lokalnim prebivalcem in ekosistemom, nato pa se prek rek, morij in oceanov razširijo po vsem svetu:
Našli so jih celo na polih, v tkivih polarnih živali. Naša raziskava pa je pokazala, da so prisotne tudi na izjemno odročnih območjih, na visokih nadmorskih višinah, v gorah, kjer smo oddaljeni od izpustov teh kemikalij.
Oblačila, ki motijo delovanje našega telesa
Kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi oblačil, seveda pridejo tudi do kupcev po celem svetu. Greenpeace je sproščanje zdravju nevarnih kemikalij kot so ftalati, azo barvila, nonilfenoli, perfluorirane spojine iz oblačil, dokazal z raziskavami v okviru svoje kampanje Detox. Naštete spojine sicer uporabljajo za barvanje oblačil, z njimi povečajo odpornost blaga na vodo in umazanijo.
»Ftalate je mogoče tudi zavohati. Niso pa vsi enako toksični. Tisti, ki so bolj, so lahko hormonski motilci, kancerogeni, škodijo reprodukciji,« je pojasnila magistrica Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podobno velja tudi za zelo obstojne perfluorirane spojine, ki so prav tako kancerogene in škodijo reprodukciji, poleg tega pa še ščitnici in pljučem.
Kot je še dodala predstavnica NIJZ, so vse spojine, ki se uporabljajo pri izdelavi tekstila, potrebne za to, da je končni izdelek tak, kot smo ga vajeni – da je torej lepe barve, odporen na vodo, se ne razteguje. A dejstvo je, da lahko za enak učinek izbiramo med takšnimi spojinami, ki so bolj škodljive okolju in človekovemu zdravju, in tistimi, ki so manj:
Te spojine, ki jih omenjamo v povezavi z negativnimi zdravstvenimi učinki, so v Evropski uniji že prepovedane. Težava pa je, da k nam prihajajo oblačila iz držav, kjer zakonodaja ni tako stroga.
Dostopnost, promet ter uporabo zdravju in okolju škodljivih kemikalij, ki jih je Evropska unija regulirala z direktivo REACH, v Sloveniji nadzira Urad Republike Slovenije za kemikalije. Njegov direktor magister Alojz Grabner pravi, da spoštovanje direktive na uradu preverjajo z rednimi testiranji naključnih oblačil. Preverjajo predvsem oblačila, ki prihajajo iz držav v razvoju, večjih neskladij pa do zdaj niso odkrili. Trg oblačil nadzira še Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki preverja, ali je na oblačilih navedena surovinska sestava ter ali se na otroških oblačilih v predelu glave in vratu nahajajo prepovedane vrvice oziroma vezalke.
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Oblačila so ena od stvari, ki nas spremlja praktično vsepovsod. Kako velik pomen jim pripisujemo, je mogoče razbrati že iz besedne zveze »obleka naredi človeka«. A da pridejo do nas, jih mora nekdo izdelati in to nemalokrat v suženjskih razmerah. Ko se potrošniki nato znajdemo pred trgovskimi policami in množico hlač, majic, puloverjev, pa se za nakup novega kosa oblačila največkrat odločimo zaradi ugodne cene, všečnega videza ali znamke, ki nam je ljuba. Med dejavniki, ki nas spodbudijo k nakupu, je tudi kakovost oblačila, zelo redko pa se vprašamo, v kakšnih razmerah je bilo oblačilo izdelano, kakšne kemikalije so bile uporabljene pri njegovi proizvodnji, kako okoljsko obremenjujoče je.
Novodobni sužnji
Večina oblačil, ki jih je mogoče kupiti v slovenskih trgovinah, je proizvedena daleč od naših oči. Če pogledamo etiketo, na kateri je napisana država izvora, bomo tam najverjetneje našli katero od azijskih držav. A kot pravi Živa Lopatič iz Zadruge Buna, izvorne države ni tako lahko določiti: »Če za primer vzamemo bombažna oblačila, ugotovimo, da je bil bombaž izdelan v eni državi, potem je šel drugam in tam so ga spredli. Nato je šel v drugo državo, kjer so ga pobarvali in dokončali, v popolnoma drugi državi pa so ga sešili do konca.«
Oblačila, ki jih v velikih količinah proizvajajo v državah v razvoju, imajo vsaj eno skupno lastnost, in to je, da jih delavci izdelujejo v izjemno slabih delovnih razmerah, ki bi jih marsikdaj lahko označili za suženjske. Delavci so izjemno mladi, še otroci, delovni čas je praktično neomejen, od jutra do večera, plačilo, ki ga prejmejo, pa velikokrat ne zadošča niti za pokritje najnujnejših življenjskih stroškov. Kot pravi Lopatičeva, seznam kršitev nima meja:
Delajo v nemogočih pogojih, ni primernega prezračevanja, ne zagotavljajo jim stolov, zato delajo na tleh. Pri barvanju oblačil uporabljajo zdravju škodljive kemikalije, za ravnanje z njimi pa nimajo primernih zaščitnih oblačil.
Svoje delo opravljajo v slabo zgrajenih stavbah. V preteklosti je bilo tako v medijih na primer mogoče zaslediti zgodbo o Rani Plazi, v kateri so šivali oblačila za več zahodnih znamk. Zrušitev stavbe je terjala življenje več tisoč oseb.
Potoki, polni kemikalij, in puščave tam, kjer so bila nekoč velika jezera
Svetovna tekstilna industrija terja tudi velik okoljski davek. Znan je primer nekoč enega največjih svetovnih jezer Aralskega jezera, ki se zadnja desetletja zaradi proizvodnje bombaža nenehno krči. Območje rek Sir Darja in Amu Darja, ki se izlivata v jezero, namreč pokrivajo polja bombaža, ki za rast potrebuje ogromne količine vode. Na območju jezera je tako zdaj puščava.
Problematični so tudi izpusti kemikalij, uporabljenih pri proizvodnji oblačil, v potoke in reke. Kot razlaga Ines Kavgič iz Greenpeaca Slovenija, te kemikalije najprej škodujejo lokalnim prebivalcem in ekosistemom, nato pa se prek rek, morij in oceanov razširijo po vsem svetu:
Našli so jih celo na polih, v tkivih polarnih živali. Naša raziskava pa je pokazala, da so prisotne tudi na izjemno odročnih območjih, na visokih nadmorskih višinah, v gorah, kjer smo oddaljeni od izpustov teh kemikalij.
Oblačila, ki motijo delovanje našega telesa
Kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi oblačil, seveda pridejo tudi do kupcev po celem svetu. Greenpeace je sproščanje zdravju nevarnih kemikalij kot so ftalati, azo barvila, nonilfenoli, perfluorirane spojine iz oblačil, dokazal z raziskavami v okviru svoje kampanje Detox. Naštete spojine sicer uporabljajo za barvanje oblačil, z njimi povečajo odpornost blaga na vodo in umazanijo.
»Ftalate je mogoče tudi zavohati. Niso pa vsi enako toksični. Tisti, ki so bolj, so lahko hormonski motilci, kancerogeni, škodijo reprodukciji,« je pojasnila magistrica Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podobno velja tudi za zelo obstojne perfluorirane spojine, ki so prav tako kancerogene in škodijo reprodukciji, poleg tega pa še ščitnici in pljučem.
Kot je še dodala predstavnica NIJZ, so vse spojine, ki se uporabljajo pri izdelavi tekstila, potrebne za to, da je končni izdelek tak, kot smo ga vajeni – da je torej lepe barve, odporen na vodo, se ne razteguje. A dejstvo je, da lahko za enak učinek izbiramo med takšnimi spojinami, ki so bolj škodljive okolju in človekovemu zdravju, in tistimi, ki so manj:
Te spojine, ki jih omenjamo v povezavi z negativnimi zdravstvenimi učinki, so v Evropski uniji že prepovedane. Težava pa je, da k nam prihajajo oblačila iz držav, kjer zakonodaja ni tako stroga.
Dostopnost, promet ter uporabo zdravju in okolju škodljivih kemikalij, ki jih je Evropska unija regulirala z direktivo REACH, v Sloveniji nadzira Urad Republike Slovenije za kemikalije. Njegov direktor magister Alojz Grabner pravi, da spoštovanje direktive na uradu preverjajo z rednimi testiranji naključnih oblačil. Preverjajo predvsem oblačila, ki prihajajo iz držav v razvoju, večjih neskladij pa do zdaj niso odkrili. Trg oblačil nadzira še Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki preverja, ali je na oblačilih navedena surovinska sestava ter ali se na otroških oblačilih v predelu glave in vratu nahajajo prepovedane vrvice oziroma vezalke.
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.
Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.
V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.
Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.
Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.
V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.
Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.
Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.
Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.
Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.
Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.
Lahko bi rekli, da je bil to skupen imenovalec posveta in konference, ki sta potekala ta mesec v Ljubljani. Na posvetu v Državnem svetu z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo - so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov. Ta bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Na konferenci Vključujoča in dostopna družba – Nove investicije in skupni razvoj pa so predstavili dosedanje delo na področju dostopnosti in se zavzeli, kako v lokalnem okolju spodbuditi sodelovanje pri načrtovanju novih investicij.
V Volkswagnu, največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu, ki napoveduje zapiranje tovarn, rezanje plač in odpuščanja, je danes potekal drugi krog pogajanj s sindikati, ki grozijo s stavkami. Zakaj je podjetje v težavah, kaj pravijo poslovni rezultati, ali smo priča začetku konca velikega nemškega izvoznega čudeža in blagostanja? Z dopisnico RTV iz Nemčije Majo Derčar.
Tekstilna industrija je takoj za naftno druga največja onesnaževalka na svetu. Slovenska gospodinjstva so lansko leto zbrala več kot 1800 ton odpadnih oblačil, kažejo podatki Statističnega urada. Da je hitra moda, torej prodaja cenenih oblačil za le nekaj evrov in sledenje hitro spreminjajočim se modnim trendom, velik problem sodobnega časa, priča tudi raziskava društva Ekologi brez meja iz leta 2019.
Medvrstniško nasilje je še kako aktualna in prisotna tema, ki vpliva tudi na medosebne odnose znotraj družine ter med družinami. O tem govori tudi dramski tekst Bog masakra. Ta bo zaživel v radijski igri, premierno nocoj ob 21.uri. Pogovarjali smo se z režiserko radijske igre Špelo Kravoger.
Neveljaven email naslov