V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Kako je s potresno varnostjo v Sloveniji, smo vprašali Roberta Kusa, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo v Ljubljani, ki nam je povedal, da je Ljubljana poleg idrijskega in krškega območja najbolj ogroženi del Slovenije, Ljubljana zaradi svoje naseljenosti seveda toliko bolj. Pred mikrofon ga je povabila Alenka Terlep.
Še dva dneva ostajata v starem letu, na katerega bi verjetno večina izmed nas najraje kar pozabila. Ampak še v tako težkih časih si človek prizadeva naredi svoje življenje znosnejše in bolj prijetno. V ta namen krasi svoje okolje, v času božično-novoletnih praznikov še posebej prepoznavno. Velja to tudi za Washington, glavno mesto države, ki velja za okolje, ki je tovrstno okraševanje pripeljalo do meje absurda? Našega dopisnika smo ujeli sredi dopusta, a kot zmeraj sredi razmišljanja o težkih temah. Tudi tokrat se mu jih ni uspelo povsem otresti in nastal je tale utrinek. Iz Washingtona Andrej Stopar.
Hrvaška prestolnica Zagreb se je v minulih letih lahko kar trikrat zapored pohvalil z najboljšo božično destinacijo v Evropi, mesto je decembra obiskovalo več kot 120 tisoč ljudi. Prav uspeh z adventnim sejmom je Zagreb dvignil med prvih deset turističnih destinacij na Hrvaškem, okrog božične ponudbe pa se je vrtel tudi velik dobiček, okrog 70 milijonov evrov. Letos se takšnih številk v Zagrebu ne morejo veseliti, saj je tako kot drugod po Evropi epidemiološka slika zaradi koronavirusa na Hrvaškem slaba in oblasti so se odločile, da bo letošnje božično praznovanje precej bolj okrnjeno. Kako je te dni v hrvaški prestolnici, je moč čutiti božično vzdušje na ulicah, pa naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Zanimanje za kriptovalute se povečuje, ko raste vrednost Bitcoina. Ta je v zadnjem času znova povečal svojo vrednost. Na neuke začetnike v svetu kriptovalut pa prežijo varnostna tveganja, ki daleč presegajo tveganost drugih finančnih produktov. Tovrstnih opozoril pa ne naglašamo zato, ker bi vas radi od ukvarjanja s svetom kriptovalut odvrnili, pač pa zato, da bi poudarili pomen izobraževanja s tega področja že od prvih korakov. Za nekaj napotkov je Cirila Štuber prosila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a.
Razlogi za nezaupanje v cepivo so tudi komunikacijski, je prepričan antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra Sazu, s katerim se je pogovarjal Jure Čepin
Pred kratkim so v okviru portala znanost Slovenske tiskovne agencije pripravili pogovor na temo Ali je ogrožen rod bodočih vrhunskih športnikov. Strokovnjaki so se strinjali, da je situacija zelo zahtevna, o tej temi pa so se že nekaj dni pred tem pogovarjali tudi na študijskem srečanju športnih pedagogov.
Belgijsko glavno mesto in neuradna prestolnica EU Bruselj je med prazniki, ko so se številni tujci, zaposleni v evropskih ustanovah in tujih podjetjih, odpravili domov, turistov pa ni od nikoder, prepuščeno le svojim prebivalcem. A če je letošnje praznično mesto le bleda senca prejšnjih let, ga prazne ulice in trgi ovijajo v čarobnost, ki jo je potrošniška in turistična gneča časa pred pandemijo skoraj povsem zakrila.
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je korona virus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in obenem sprožil nekaj globokih sprememb na tem področju.
A kljub temu je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. Precej vroče je bilo denimo visoko nad našimi glavami, v Zemljini orbiti, kjer zdaj krožita tudi dva slovenska satelita, obenem pa globoke pretrese na tem področju sproža na eni strani podjetje Space X, ki spreminja pravila igre, po drugi pa že lahko rečemo, da se je Kitajska uspešno zavihtela na mesto druge vesoljske velesile.
Znaten del satelitov tam gori je namenjen opazovanju Zemlje in to, kar vidimo na njej, bi nas moralo skrbeti bolj kot pandemija, saj za globoke spremembe, ki se odvijajo na našem planetu, ne bo učinkovitega cepiva. V pregledu znanosti v letu 2020 nam Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in voditeljica Nina Slaček poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize, v pogovoru nanizajo tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Potrošniški vidiki so tudi v Sloveniji zasenčili osnovni vidik božiča, ki je v prvi vrsti verski praznik. Tokrat ga zaznamuje epidemija covida-19. Tudi v tej luči (bo)sta minorit in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula in gostitelj Tomaž Gerden razčlenila značilnosti časa pred 2 tisoč leti in potegnila vzporednice med takratnimi in zdajšnjimi družbenimi izzivi in človeškimi značaji. Najprej pa načelnica združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjaša Sušin o tem, kako je letos – zaradi epidemije v povsem drugačnih okoliščinah – po Sloveniji potovala betlehemska luč miru. Akcija je v Sloveniji prvič potekala v letu plebiscita o samostojnosti, začela pa jo je štiri leta pred tem avstrijska radiotelevizija ORF. Bistvo akcije ostaja dobrodelnost.
Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv. Pred božičem jih je obiskala Aljana Jocif.
Ljudje smo obredna bitja, tudi zato potrebujemo praznike in praznovanje. A so vedno izziv. Še posebej v teh globoko razklanih, čudnih in zahtevnih časih. In, ker smo ljudje tudi vse bolj čustveno zahtevni, smo še posebej v prazničnem času postavljeni pred velike izzive tudi v odnosih. In praznovanje božiča je v bistvu skrb za odnose. Liana Buršič se je zato s frančiškanom in enim najbolj uglednih ter priljubljenih družinskih terapevtov, s prof. dr. Christianom Gostečnikom (redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo religije in pastoralno psihologijo na ljubljanski Teološki fakulteti, ustanovitelj Frančiškanskega družinskega inštituta, avtor številnih knjig, doktor klinične psihologije in doktor teologije) pogovarjala o odnosih in duhu časa ter pomenu praznovanja.
Na včerajšnji dan pred 25 leti je nastala spletna stran nacionalnega medija: rtvslo.si. Prvi strežnik je torej začel delati 24. decembra leta 1995, na njem je bila objavljena vstopna stran in nekaj podatkov o RTV-ju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Nemčiji od začetka novembra velja, da se zasebno lahko srečajo osebe iz dveh gospodinjstev. 16. Decembra, ko so ukrepe zaostrili so med božičnimi prazniki nemške oblasti dovolile izjemo, da se lahko s člani enega gospodinjstva srečajo še dodatne štiri odrasle osebe in otroci. A le v teh dneh.Družinski Božič je v Nemčiji letos nekoliko okrnjen, a bo ostal družinski.
Mnogi, ki trpijo za motnjami hranjenja, so se v teh dneh znašli v stiski. Nekateri se težko soočajo s prelomnicami, kot je novo leto, poleg tega že dva meseca zaradi epidemije živimo okrnjeno življenje. V nekem trenutku se ukvarjanje hrane zazdi kot edino zatočišče in področje, ki je pod našim nadzorom. Pomoč ponuja tudi Svetovalni svet.
Prednovoletno vzdušje v Avstriji je letos v znamenju številnih ukrepov zaradi covida 19. V težavah so predvsem hotelirji in gostinci na Dunaju, ki v tem času navadno zaslužijo največ. Dodatno jih skrbijo tudi posledice nedavnega terorističnega napada. V prvih decembrskih dneh so Avstrijci še lahko odšli po nakupih, pa tudi v galerije in muzeje, zdaj jih torej čakajo ostrejši ukrepi in upanje, da bo prihodnje leto kljub vsemu bolj optimistično.
Miro Rismondo iz Valburge blizu Medvod, po izobrazbi kuhar, je v svojem kraju znan kot izdelovalec lesenih in ledenih skulptur, pred kratkim pa se je lotil povsem drugačnega ustvarjanja. Odprl je manjšo pekarno, kjer med drugim peče kruh, kakršnega so delali naši predniki, Slovani.
Epidemija novega koronavirusa in ukrepi za omejitev covida, so otežili življenje tistih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Med njimi so tudi otroci in odrasli, ki jih v tujino napotijo na obsevanje s protonskimi žarki. Znova se torej postavlja vprašanje: Zakaj ne bi Slovenija dobila svojega protonskega centra za obsevanje bolnikov z rakom? Odgovor je poiskal Iztok Konc.
Foto: Llorenzi/ WikimediaCommons, cc
Glede na predlog sedmega protikoronskega zakona bo delodajalec lahko delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. V javnem sektorju bo pogodba lahko odpovedana brez navedbe poslovnega razloga. Pogoj za starostno upokojitev delojemalec običajno izpolni ko dopolni 60 let in ima 40 let delovne dobe. Do sedaj sta se z upokojitvijo morala strinjati oba – tako delavec kot delodajalec. Kot beremo v razlagi vlada s tem predlogom poenostavlja postopek upokojevanja, saj bo delodajalec lahko brez soglasja delavca tega napotil na ZPIZ. Sindikati, so na nogah, menijo, da bi bil predlog lahko ustavno sporen, saj posega v pravico posameznika do dela; Še posebej sporna se jim zdi odpoved pogodbe brez navedbe poslovnega razloga. Delodajalci predlog vlade podpirajo, ko delavec izpolni oba pogoja, naj se upokoji. Podobno menijo tudi obrtniki, ki pravijo da mnogi mladi, zato ker nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, ne dobijo priložnosti za zaposlitev.
Obljuba bogatih zaslužkov prek investicijskih vlaganj je eden izmed najpogostejših poskusov goljufij, tarča pa smo državljani, ki nas ponudbe dosežejo povsod, kjer smo – ali doma na kavču, ali pri delu od doma s šolajočimi se otroki ali pa v službi, ko brskamo po spletu in nam pot prekrižajo članki na verodostojnih portalih, ki se izkažejo za lažne novice. Policija v letu 2020 na splošno zaznava porast oškodovanj fizičnih in pravnih oseb iz naslova goljufij na spletu. Do sredine novembra je obravnavala 58 takih primerov, katerih skupna škoda je bila 1.1 milijona evrov. Več Cirila Štuber.
