V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.
Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.
