V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2017 je prejela podjetniška skupina arhitektov in informatikov, ki je razvila inovativno metodo oblikovanja zazidave, ki statične prostorske načrte, ki so bili do zdaj shranjeni v debelih knjigah, spreminja v interaktivni prostor rešitev.
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, smo močno v zmoti. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na slehernem segmentu našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
Zdravniki brez meja so humanitarna organizacija in delujejo v sedemdesetih državah sveta, zlasti na območjih vojn, bolezenskih epidemij in migracij. Z njimi sodeluje več kot 30.000 oseb, predvsem zdravnikov, zdravstvenih delavcev ter specialistov za vodo in saniteto. Večinoma gre za prostovoljce. Zdravniki brez meja imajo letno na voljo okoli 700 milijonov evrov; okoli devetdeset odstotkov zneska pridobijo z donacijami fizičnih oseb. Organizacija izrecno izključuje politične, gospodarske ali verske dejavnike pri svojem delovanju; tudi zato danes sodi med najuglednejše humanitarce v svetu. Leta '99 je prejela Nobelovo nagrado za mir.
Zdravniki brez meja delujejo tudi v Sredozemlju, kjer s svojimi ladjami rešujejo migrante, ter v zloglasnih migrantskih taboriščih v Libiji. Generalni direktor organizacije, Arjan Hehenkamp, se je po povratku iz te države ustavil v Rimu, kjer ga je srečal tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
V zadnjih dneh se je v Ljubljani mudil eden svetovno najbolj odmevnih marksistov ta čas, madžarski filozof, literarni in politični kritik ter publicist Gáspár Miklós Tamás. Na povabilo študentskega društva Iskra je prišel predavat o svobodi in emancipaciji, obenem pa je predstavil tudi slovenski prevod svoje knjige, Komunizem po letu 1989, ki je nedavno izšla pri založbi Sophia. S Tamásem, ki je na Madžarskem veljal za disidenta že v komunističnih časih, danes pa je trn v peti Orbanovi vladi, smo se je pogovarjali, da bi preverili, zakaj se zdi, da liberalna parlamentarna demokracija na Madžarskem pa tudi drugod po vzhodni Evropi izgublja podporo. Spraševal je Goran Dekleva, prevode je bral Igor Velše.
foto: iz osebnega arhiva G. M. Tamása
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Konec minulega tedna je na povabilo Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji našo državo obiskala Lamija Adži Bašar, skupaj z Nadio Murad prejemnica nagrade Saharova za svobodo misli. To Evropski parlament vsako leto podeljuje posameznikom ali organizacijam, ki se borijo za človekove pravice in so zavzeti zagovorniki človekovega dostojanstva. Lanski nagrajenki sta jezidinji, ki sta evropsko javnost opozorili na grozote, ki jih njihova verska skupnost doživlja pod Islamsko državo. Lamija Adži Bašar je tako svojo zgodbo o spolnem suženjstvu, pobegu in usodi jezidske verske manjšine v Iraku delila tudi s Slovenci.
Študij medicine prav gotovo sodi med zahtevnejše in obsežnejše. Od študentov in mladih diplomantov pričakujemo visok nivo znanja, ki ga bodo kot zdravniki nadgradili pri delu z bolniki. Na ljubljanski Medicinski fakulteti so znanje nekaterih študentov letos prvič preverili s standardiziranim ameriškim izpitom CCSE, ki omogoča primerjavo s študenti iz drugih držav. Test je zasnovan tako, da ga kandidati pišejo na računalnikih prek spletne aplikacije in varne povezave. Kako so se na zahtevnem izpitu odrezali ljubljanski medicinci, je preveril Iztok Konc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sledenju novim odkritjem, ki jih prinaša fizika osnovnih delcev, nas v mislih najprej odnese k velikemu evropskemu pospeševalniku Cern v Ženevi, manj ljudem pa je znano, da učinkoviti pospeševalniki delujejo tudi drugod po svetu. Eden takih je pospeševalnik Kek v Tsukubi na Japonskem, kjer vidno vlogo igrajo tudi slovenski znanstveniki. Po več letih mirovanja pospeševalnika so zdaj na Japonskem že zelo blizu temu, da zaženejo dolgo načrtovani nadgrajeni pospeševalnik SuperKekB in detektor Belle II. Prav v teh dneh so namestili zadnji manjkajoči del - kompleksno superprevodno magnetno lečo. Pri posodobitvi sodeluje tudi fizik z Inštituta Jožef Stefan dr. Peter Križan, ki pravi, da je bilo zadnjih nekaj dni zares razburljivih.
Zdravje je vrednota, ki je med Slovenci že leta na 1. mestu vrednot. Nič čudnega torej, da so oglasi, ki nam ponujajo hitro izboljšanje našega zdravstvenega stanja, eni bolj pogostih. Med njimi velikokrat naletimo na oglase hrvaških zdravstvenih ustanov, ki nas prepričujejo, da so pri njih storitve najboljše, za kar nam jamčijo s fotografijo zvezdnikov, ki so fotografirani skupaj z njihovimi doktorji. Tovrstnega oglaševanja se slovenski zdravniki dolga leta zaradi določil kodeksa zdravniške etike niso smeli poslužiti, a zdaj so ta člen spremenili in na trg oglaševanja storitev se lahko po novem podajo tudi slovenski zdravniki. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tone Škarja je v minulem tednu praznoval 80. rojstni dan. Alpinizmu je zapisan vse od leta 1956. Opravil je več kot 500 alpinističnih vzponov, od tega več kot 20 prvenstvenih. Udeležil se je več odprav v tuja gorstva, na katerih je bil tudi vodja. Od leta 1968 do 1978 je bil načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku, od leta 1979 pa vodi Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Napisal je celo vrsto člankov, učbenikov in knjig. Minuli petek so v Mojstrani v Planinskem muzeju odprli razstavo njegovih fotografij. Ob častitljivem osebnem jubileju ga je pred mikrofon povabil Jure K. Čokl.
V popoldanskem programskem pasu Prvega se nam je v studiu pridružila Ilinka Todorovski, nova varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Na položaj je bila za obdobje petih let, z možnostjo enkratnega podaljšanja, imenovana 19. januarja.
Nova varuhinja v viziji napoveduje angažirano posredovanje med uporabniki in ustvarjalci RTV vsebin, zagovorništvo najvišjih standardov javnega medijskega servisa, neposredno in argumentirano obravnavo utemeljenih pritožb, zavezništvo z gledalci, poslušalci in bralci spleta, ki upravičeno zahtevajo odličen program, aktivno sodelovanje v oblikovanju sistemskih rešitev, ki bodo še jasneje opredelile javno poslanstvo ustvarjalcev RTV programov, s tem pa zmanjšale obseg kršitev, nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki uporabnike odvračajo od javnega servisa.
Po Miši Molk in Ladu Ambrožiču je Ilinka Todorovski tretja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.
Pogovor z dr. Dannyjem Sriskandarajahom, generalnim sekretarjem CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sprehodili smo se po ateljejih Zavoda za varstvo kulturne dediščine in povedali nekaj zanimivosti o restavratorsko-konzervatorskem delu, pa tudi o njihovih načrtih za prihodnje leto, v katerem si želijo veliko lepih zgodb in novih odkritij.
Ni nam treba posebej ponavljati, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Ker otroci v šolah in vrtcih preživijo veliko časa, na šolah pa vsak dan pripravijo 200 tisoč obrokov, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih veliko pozornost namenjajo zdravi prehrani. Eden od glavnih projektov, ki ga podpirajo številna ministrstva in Čebelarska zveza Slovenije, je tradicionalni slovenski zajtrk v slovenskih šolah in vrtcih. Špela Šebenik, Alja Verbole in tonski mojster Lojze Gačnik so na OŠ Ig preverili, kakšen je utrip ob dnevu slovenske hrane.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
