V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
O blišču in bedi poklica, ki ga velikokrat brez posebnega sočutja dajemo v nič – spregovoril zdaj že nekdanji poklicni voznik 22-tonskega priklopnika Andrej Gnidovec. Šal in dovtipov na račun kamionarjev med ljudstvom nikoli ne zmanjka, a Damjan Zorc se je zavedal, da sogovornika ne bo lahko najti, saj ta teden zaradi tragične nesreče na primorki – beseda šofer – ni med najbolj čislanimi.
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Grčija in tudi Evropska unija sta v pričakovanju nedeljskega referenduma, na katerem bodo Grki odločali o tem, ali naj v zameno za dodatne varčevalne ukrepe sprejmejo pomoč ali pa naj vse skupaj zavrnejo. Javnomnenjske raziskave napovedujejo različne izide, tudi volivcem ni najbolj jasno, o čem natanko bodo odločali in kaj izid referenduma pomeni za prihodnost Grčije. Kakšne so razmere v grški prestolnici in kako se spreminja javno mnenje med Grki, smo se pogovarjali z novinarko Katjo Lihtenvalner, ki spremlja dogajanje v Atenah.
Včeraj zgodaj popoldne se je sonda Dawn oziroma - po slovensko - Zora utirila v orbito pritrikavega planeta Cerero. To je prvi obisk tega z vodo bogatega planeta, ki leži med Marsom in Jupitrom, imel pa naj bi celo atmosfero. Kot je v pogovoru za naš radio povedal glavni raziskovalec pri projektu dr. Chris Russell, je Cerero pravi živi fosil, saj priča o razmerah, ki so vladale pred štirimi milijardami leti in pol v takratnem protoplanetarnem disku. V minulih tednih pa je pritlikavi planet Cerero veliko pozornost pritegnil z dvema skrivnostnima pikama, ki se bleščita z njegovega površja. Kaj bi lahko bilo nenavadno bleščanje z njegovega površja?
Andrej Kirn in Ana Čehovin sta mlada slovenska izobraženca, ki sta svojo pot našla v tujini. Ana Čehovin je doktorica znanosti, ki deluje na področju biologije oziroma biomedicine na univerzi v Oxfordu, Andrej Kirn pa je bil pred meseci sprejet na delo v Svetovni ekonomski forum v Ženevi, kjer deluje kot edini Slovenec. Kakšne priložnosti in možnosti za mlade ponuja Slovenija in kaj po drugi strani jemlje tujina, razmišljata ob svojem kratkem obisku v domovini
“To, da so ljudje v moji bližini lačni in to, da je v naši družbi popolnoma vseeno, kaj se dogaja s sodržavljanom in da ni več ne institucij ne pravnih norm, ki bi obranili tiste, ki niso po svoji krivdi lačni in na robu družbe,” pojasni Boris Krabonja svoje argumente, zakaj je iz običajnega srednješolskega učitelja, ki se po službi posveča družini in hobijem, postal aktivist, ki je s svojo zagnanostjo in združevanjem istomislečih postal tudi sinonim za pomoč.
Najprej je s hrano in oblačili pomagal svojim dijakom, zdaj tudi s pomočjo spletnih znanstev še bolj vsestransko pomaga tudi drugim, ki so zbrali pogum za priznanje svoje revščine. Sčasoma je postal učiteljski kabinet premajhen in je, kot se poheca, “zaskvotal” še šolske omarice. Boris Krabonja, učitelj zgodovine s srednje ekonomske šole v Mariboru, je oster kritik družbe in sistema.
Matej Peljhan je klinični psiholog, ki si prizadeva, da bi fotografiji pri nas pripadlo mesto terapevtske dejavnosti. V kamniškem Ciriusu že tri leta v čare fotografije uvaja mladostnike z gibalno oviranostjo oziroma različnimi dolgotrajnimi obolenji. Kot pravi, daje fotografiranje tem mladim priložnost za izražanje, krepitev samopodobe in tudi možnost za zaslužek.
V Španskih borcih do nedelje,26. 10. 2014, poteka srečanje članov uveljavljene vseevropske plesne mreže Aerowaves. Mreža združuje strokovnjake s področja plesa iz 35-ih evropskih držav, ki bodo med srečanjem izmed 600 prijavljenih del mladih plesnih ustvarjalcev iz vse Evrope izbrali 20 del, ki jih bodo priporočili kot najprodornejša. O evropskem sodobnem plesu smo se pogovarjali z direktorjem te mreže Johnom Ashfordom in dvema članicama mreže.
V Španskih borcih do nedelje,26. 10. 2014, poteka srečanje članov uveljavljene vseevropske plesne mreže Aerowaves. Mreža združuje strokovnjake s področja plesa iz 35-ih evropskih držav, ki bodo med srečanjem izmed 600 prijavljenih del mladih plesnih ustvarjalcev iz vse Evrope izbrali 20 del, ki jih bodo priporočili kot najprodornejša. O evropskem sodobnem plesu smo se pogovarjali z direktorjem te mreže Johnom Ashfordom in dvema članicama mreže.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Kaj se je po nekaterih ulicah dogajalo pred leti, nekateri, ki hodimo danes po njih, ne vemo. In da se zgodb, ki so ostale v spominih, ne bi pozabilo, skrbi tudi projekt MOJE ULICE inštituta za neprofitno komunikacijo Divja misel.
Lljubljanske Poljane so bile nekoč res poljane. Zelene. “ Polja, travniki, njive. Poleg tega pa so imeli ti ljudje, kmetje, pravi kmetje – to so bile kmetije s kozolci in hlevi – še njive in travnike na Barju, na morostu, so rekli,” pojasnjuje Marija Župevc, ki je na Poljanah preživela 20 let. Ostal ji je spomin na vonj sveže pečenega kruha, ki ga je mama zamesila doma in odnesla speči v pekarno. Pa prvi šolski dan, trgovine s pulti in prva sladoledna lučka.
V petek zvečer je v Križankah v sklopu Jazz festivala Ljubljana nastopil ameriški pevec in letošnji grammyjev nagrajenec Gregory Porter. Intervju z baritonistom, ki se giblje med soulom sedemdesetih let, klasičnimi jazzovskimi baladami in popevkah ter v angažiranem gospelu in bluesu.
V šibeniškem arhipelagu, slabe 3 kilometre od Vodic, leži otok, poimenovan po pomladnem bogu: Prvić. Na njem stoji spominski center, posvečen človeku, ki sicer ni prvi narisal padala, je pa prvi, ki ga je izdelal. V Evropi se je padalstvo razvijalo že v obdobju renesanse, ko je Leonardo da Vinci poleg zamisli za helikopter skiciral tudi padalo v obliki piramide. Njegovo idejo je le dobrih 100 let za njim dodelal in uresničil hrvaški izumitelj, inženir, jezikoslovec in polihistor Faust Vrančić. Zato pravimo, da je pravzaprav Faust oče padalstva. Padalo pa ni njegov edini izum. Zanimali so ga tudi mlini in mostovi in eden izmed tistih, ki si jih je zamislil hrvaški izumitelj, je postal simbol San Francisca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
