Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.
V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.
O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.
Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”
Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”
“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.
Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”
Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.
Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.
V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.
O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.
Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”
Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”
“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.
Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”
Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.
Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”
Če bi šlo vse po načrtih, bi zdaj že odštevali ure do trenutka, ko se bo Slovenija z izstrelitvijo svojih prvih dveh satelitov vpisala v zgodovino odkrivanja vesolja. Satelita Trisat in Nemo-HD naj bi v orbito poletela na raketi Vega jutri (petek, 19. 6.) nekaj minut pred 4. uro po srednjeevropskem času iz izstrelišča v Francoski Gvajani, a bo treba na izstrelitev še nekoliko počakati. Gre za tretjo preložitev izstrelitve. Prvič je do nje prišlo zaradi ponesrečenega predhodnega poleta rakete Vega, drugič zaradi epidemije novega koronavirusa. Tokrat je razlog vreme, je Andreji Gradišar povedal vodja misije Trisat dr. Iztok Kramberger. Slišali boste tudi predstavitev obeh satelitov in nekaj utrikov zadnjih priprav na izstrelitev.
Ob obeležitvi 55. obletnice oddaje Lahko noč, otroci bo danes zvečer naš Prvi program gostoval na ljubljanski Pediatrični kliniki. Neposredni avdio in video prenos pravljice o polžu prijatelju iz bolnišnice pa hkrati predstavlja tudi zagon spletnega tematskega kanala za malčke, otroke in mladostnike Radio Z, ki ga je Radio Slovenija vzpostavil v okviru mednarodnega projekta B-AIR.
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ob letošnjem razmeroma deževnem maju in juniju malokdo pomisli na sušo, a strokovnjaki pravijo, da povsod še niso nadoknadili primanjkljaja letošnjih prvih štirih, zelo suhih mesecev. In kljub temu, da Slovenija velja za vodnato državo, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav in suše velja opozoriti, da se padavinski režim pri nas spreminja, da je snežna odeja vse tanjša, in da bo v prihodnje vse več intenzivnih, a kratkotrajnih padavin. Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje vse skupaj postavlja v kontekst globalnega segrevanja.
V dneh, ko so slovenski mediji polni novic o prihodu Michelinovega vodnika v Slovenijo in novih dobitnikov prestižnih zvezdic in ostalih priznanj, smo poklicali v italijanski Krmin. Slovenski zamejec Joško Sirk, ki vodi gostilno La Subida, ima namreč Michelinovo zvezdico že dobro desetletje. Kaj mu je prinesla, kaj je spremenila in kaj svetuje "svežim" slovenskim dobitnikom?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O tem, kaj utegne pomeniti razveljavitev razpisa za gradnjo Drugega tira, je na vprašanja Radia Slovenija odgovarjal prvi mož 2TDK Dušan Zorko.
Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic. Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji.
Z današnjim dnem se v Grčiji začenja turistična sezona. Turizem predstavlja petino grškega BDP. Grške oblasti so odpravile omejitve za 29 držav, katerih državljanom in stalnim prebivalcem ob prihodu ne bo treba v karanteno. Na seznamu je tudi Slovenija. Potnike iz teh držav, na katerem so med drugim še Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Kitajska in Japonska, bodo sicer lahko naključno testirali. naša dopisnica Karmen Švegl je obiskala Rodos.
Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, oteženo dostopnost do informacij in komunikacij, lahko vodi tudi v hude duševne stiske. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi organizirala Posvet s temo »Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha.« Prispevek Petre Medved.
Od danes ni več ovir na meji z Italijo. Državljani obeh držav lahko prestopajo mejo kot pred epidemijo koronavirusa.
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t.i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.
V Radečah po letu in pol v teh dneh zaključujejo projekt Stara šola za nove ideje, v katerem sta občina Radeče in zavod KTRC s partnerji obnovila in društvom namenila nekdanji objekt šole. Skozi mehke vsebine s partnerji je ta zaživela v duhu aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva in ohranjanja naravnih in kulturnih ter tudi kulinaričnih znamenitosti doline Sopote, ki skriva številne naravne in kulturne bisere, vredne ogleda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Zaradi sicer že preklicane epidemije po pojavu novega korona virusa še vedno ostajajo zaprti številni maloobmejni prehodi s Hrvaško. To še posebej greni življenje domačinom, ki iz ene v drugo državo hodijo v službo, imajo na obeh straneh sorodnike ali celo otroke v vrtcih. Med najbolj prizadetimi je majhna in demografsko ogrožena občina Osilnica, kjer je stiskam ljudi prisluhnil Marko Škrlj.
Statistični izračun pokaže, da srčni infarkt doživi vsak dan skoraj 11 ljudi in tako je bilo tudi letos v času corona epidemije. Zaradi strahu pred okužbo in neprepoznavanja opozorilnih znakov marsikdo ni pravočasno poiskal zdravniške pomoči. Ena takšnih je tudi naša sogovornica. Ker je bila športnica, zdrava, stara le 42 let, niti pomislila ni, da bi lahko bilo z njenim srcem kaj narobe. Srčni infarkt je doživela praktično na vrhuncu epidemije.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Pogovarjali smo se z dvema zasebnima zdravnicama, ki sta na vrhuncu epidemije pri nas ponudili svojo pomoč »pro bono« svojim preobremenjenim kolegom tako v bolnišnici kot tudi v zdravstvenem domu. Svojo specialistično ginekološko ambulanto sta zaprli, tako kot se je zaprl večji del zdravstva in sledili sta pozivom – stopimo v krizi skupaj! Vendar kljub potrebam njune pomoči niso nikjer sprejeli. Obrnili sta se na desetine naslovov, klicali svoje kolege, se obrnili na ministrstvo, na zdravniško zbornico, na ZZZS, vse zaman. In kaj je bila ovira? Okorelost zdravstvenega sistema! Helena Lovinčič.
Neveljaven email naslov