Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.
V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.
O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.
Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”
Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”
“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.
Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”
Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.
Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.
V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.
O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.
Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”
Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”
“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.
Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”
Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.
Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”
S Hiosa se javlja Karmen Švegl.
Jurij Souček, slovenski dramski igralec, ki 5. aprila praznuje 91. rojstni dan, je najbolj znan kot pripovednik otroških del, risank v tretji osebi kjer je posodil glas likom, kot sta Pipi in Melkijad, Palček Smuk, Flip v Čebelici Maji in Miškolin. Ravno njegov značilen glas je tisti, po katerem ga poznajo številni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Aziji, so vsaj ponekod koronavirus že premagali, a ostajajo previdni, saj še vedno beležijo nove okužbe in se bojijo tudi morebitnega novega izbruha. Da bi premagali virsu, so se odločili za zelo različne pristope. Na Japoskem denimo testirajo malo, V Južni Koreji obratno, stavijo na množično testiranje. Obema država pa je skupno, da javno življenje nikoli ni povsem obstalo. Odpri ostajajo celo znameniti karaoke bari. Karmen Švegl.
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Družbena omrežja polnijo doma pečeni sveži hlebci kruha, peka je v času epidemije postala nov hobi Slovencev. Da lahko dišeč in okusen domač kruh spečete tudi brez kvasa, ki ga prav zdaj po trgovinah primanjkuje, dokazuje Korošica Anita Šumer. Pred osmimi leti je obudila staro tehniko peke kruha z droži, njeno knjigo o peki z drožmi so na Kitajskem razglasili za najboljšo knjigo o kruhu na svetu. Za droži je navdušila že na tisoče ljubiteljev kruha doma in po svetu, v času epidemije pa njene skupine in profili na družbenih omrežjih rastejo z izjemno hitrostjo – samo na Facebooku se ji je na novo pridružilo 3000 članov. Naši novinarki Metki Pirc je zaupala, kako izdelati droži in razkrila najpogostejše napake začetnikov.
V času koronavirusne bolezni se moramo zavedati, da veliko delavcev svoje delo opravlja v neposrednem stiku z uporabniki. To so tudi osebni asistenti, ki zagotavljajo osebno asistenco najtežjim invalidom. Ali se osebna asistenca nemoteno zagotavlja uporabnikom in s kakšnimi težavami se srečujejo tako organizacije, ki zagotavljajo storitve osebne asistence, pa v prispevku Petre Medved.
Današnji drugi april, ki je svetovni dan zavedanja o avtizmu, poteka v senci epidemije koronavirusne bolezni. Družine z otroki, mladostniki in odraslimi z avtizmom se v tem času še bolj soočajo z različnimi stiskami, poudarjajo v Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. Otroci nimajo potrebne dnevne rutine, ostali pa so tudi brez ustrezne obravnave, s katero vplivajo, da se težave zaradi nevroloških motenj v času otrokovega razvoja zmanjšajo. V pogovoru z novinarko Petro Medved je Sabina Korošec Zavšek iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije povedala, kakšno pomoč staršem otrok z avtizmom so ponudili na Zvezi in na kaj opozarjajo ob današnjem svetovnem dnevu.
Pogovor z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med vprašanji, ki se v teh dneh porajajo lastnikom živali, so tudi, kaj storiti z domačo živaljo, če bi bili primorani ostati v karanteni ali bolnišnici. Imajo zavetišča za živali morda organizirano varstvo zanje? Koliko časa so lahko živali tam, če je njihov edini lastnik hospitaliziran? So pogoji za sprejem živali v času epidemije kakorkoli spremenjeni? Ta vprašanja je Andreja Čokl zastavila predstavnikom zavetišč po Sloveniji.
Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS mag. Jože Renar pravi, da so se gradbena podjetja prilagodila razmeram ob razglasitvi epidemije koronavirusa in zagotovo sta dinamika in obseg del zdaj nekoliko manjša, saj so podjetja zmanjšala število delavcev na gradbiščih, a vendar večina začetih del poteka naprej. Večjih problemov s surovinami, materiali in podizvajalci za zdaj ni, težave bi se lahko povečale zaradi pomanjkanja delavcev, saj so meje zaprte, predvsem pa pričakujejo, da bo čim prej spet steklo izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj in da bo odpravljena popolna prepoved del na gradbišpčih, kjer so investitorji fizične osebe.
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Komik Vinko Šimek znan tudi kot Jaka Šraufciger poudarja, da se pri pripravi skečev komiki prilagajajo razmeram v družbi in okolju. Tako je tudi v trenutnem času, ko se življenje odvija v karanteni. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Ljudje se ob negotovostih in strahovih, ki jih prinaša epidemija, čedalje pogosteje znesejo tudi na družbenih omrežjih. Tomaž Celestina se je o vsem tem pogovarjal s klinično psihologinjo, doktorico Polono Matjan.
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridboiti uvod v to, kako potekajo notranji procesi. Od 80. let 20. stoletja se intenzivno uporablja in raziskuje v medicini in je z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti. Kako praktično razvijati čuječnost nas v novi epizodi uči prof. dr. Borut Škodlar.
Neveljaven email naslov