Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.
V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.
O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.
Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”
Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”
“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.
Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”
Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.
Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.
V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.
O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.
Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”
Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”
“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.
Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”
Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.
Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”
Na Prvem programu smo govorili o otvoritvi novega inovativnega središča tehnologij za starejše. Trenutno stanje trga dela potrebujemo prilagoditve, zato pri Simbiozi iščejo nove družbene rešitve za socialno reaktivacijo starejših po 50. letu.
Natanko 10 let nazaj se je začela zgodba danes tako zelo priljubljene spletne platforme za kratkoročno oddajo nepremičnin Airbnb. Danes platformo uporabljajo v 192 državah in je v manj kot desetih letih naštela že 160 milijonov gostov, vredna pa je 25 milijard evrov. V Sloveniji se posamezniki za tako nastanitev, ko so v tujini, odločajo šele nekaj let, prav tako je v zadnjih dveh, treh letih močno poraslo število nepremičnin, ki jih Slovenci prek Airbnb-ja oddajajo. Seveda pa se tu hitro pojavi vrsta vprašanj, vsaj nekatera je kolegica Andreja Čokl zastavila sogovornicam.
S številnimi novimi kroničnimi bolniki se dnevno srečuje družinski zdravnik in direktor zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj, ki opozarja, da za preprečevanje nastanka teh bolezni največ lahko naredimo predvsem sami.
Pogovor z Gordano Ristin o prvem pro bono mediacijskem dnevu, ki bo potekal 28. novembra.
Zdravstveni dom za študente na Aškerčevi v Ljubljani nudi celovito oskrbo 40 000 študentom, tudi tistim iz drugh krajev Slovenije, ki na Univerzi v Ljubljani študirajo. Tu imajo splošnega zdravnika, kliničnega psihologa, psihiatra, zobozdravnika, ginekologa in laboratorij. Zakaj so študentje proti njegovi ukinitvi ali pripojitvi, v pogovoru s Cirilo Štuber pojasnjuje predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Peran.
Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 so povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultate prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavili v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta. foto: flickr/Rowena Waack
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot pol milijona Slovencev vsako leto išče nujno medicinsko pomoč, le nekaj odstotkov jo v resnici potrebuje
Ruska meteorološka agencija je približno mesec in pol pozneje po tem, ko je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, izmerilo povišane koncentracije rutenija - 106 v zraku, sporočila, da so tudi oni zaznali podobno zvišane koncentracije tega radioaktivnega izotopa. Rusija je tako danes s tem zavrnila takratne ocene teh držav, da se je na njenem ozemlju zgodila jedrska nesreča. Poklicali smo na Upravo republike Slovenije za jedrsko varnost, z Michelom Cindro z oddelka za jedrsko varnost se je pogovarjala Rajka Pervanje.
V Nemčiji so ponoči propadli uvodni pogovori o sestavi vladajoče koalicije med konservativno unijo (CDU/CSU), liberalci(FDP) in Zelenimi. Pogovor z dopisnico Polono Fijavž.
Belgijsko sodišče danes še ni sprejelo odločitve glede zahteve po izročitvi odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta Španije. Puigdemont, ki je po razglasitvi neodvisnosti Katalonije, odšel v Bruselj, se je tam predal belgijskim oblastem. O razmerah v Kataloniji se je Špela Novak pogovarjala z novinarjem katalonskega javnega radia Ricardom Ustrellem, ki je bil v Ljubljani v okviru novinarskega festivala Naprej.
Umetnostni trg je dosegel nov rekord. Na dražbi v New Yorku so sinoči za 450 milijonov dolarjev prodali sliko Leonarda da Vincija Odrešenik sveta. Kupil jo je skriti kupec iz Hongkonga, ki je sliko 20 minut dražil prek telefona. Del svetovne umetniške dediščine je tako postal plen bogatih zasebnih zbiralcev, ki v umetniških delih vidijo predvsem naložbo in zaslužek. Cirila Štuber se je pogovarjala z Miho Žoržem.
Eno od okolij, v katerem se posameznik lahko intenzivno srečuje z medkulturnimi razlikami, je tudi projekt v okviru programa Erasmus+. Da dijaki, študenti in tudi učitelji razlike sprejemajo in z njimi v času izmenjave živijo, je pred še pred odhodom v tujino zelo pomembna priprava nanje. Pri Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja zato veliko pozornosti namenijo ustrezni koordinaciji ne zgolj za pripravo pred odhodom, temveč tudi razvoju medkulturnih kompetenc po vrnitvi domov.
Medijska krajina se spreminja vse hitreje in novinarji tega ne gledajo križem rok. Naprej, v prihodnost zrejo z zavedanjem, da lahko ovire premaga le kakovostno, verodostojno novinarstvo. Izzivov je veliko, slovenskemu novinarskemu občinstvu pa na šestem festivalu Naprej/Forward svoje izkušnje predstavljajo tuji kolegi. V Kinu Šiška, kjer poteka glavnina dogajanja, je bila Nataša Lang.
Koalicija se je na jutranjem sestanku odločila za umik uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju z današnjega dnevnega reda seje vlade. Ta je želela zvišati plače 2 tisoč vodilnim v javnih skladih, agencijah, zavodih, bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ravnateljem srednjih in osnovnih šol ter vrtcev in še komu. Predlagani razponi so različni: od zvišanja za en razred oziroma za 4 odstotke do celo 6 razredov oziroma za četrtino. Temeljni argument vlade je, da so direktorji obtičali v prvotnih razredih - in da je tako že 11 let.
Prva svetovna vojna je gotovo eno izmed hujših zgodovinskih razdejanj, o katerem pričajo danes še ohranjeni dokumenti, med katerimi je najbolj verodostojna neposredna osebna izkušnja. Enega izmed pomembnih prispevkov v zapuščini pričevanj o tem krvavem obdobju, predstavlja dnevnik slovenskega vojaka iz prve svetovne vojne Filipa Jurkoviča, gradbenega delovodja iz Gornje Radgone, ki ga v knjižni obliki izdaja MMC RTV Slovenija. Z njegovim celovitim popisom štiriletnega dogajanja z naslovom Pa zbogom, junaki, namreč tako zaključujemo projekt s posebno spletno stranjo, ki smo ga zagnali ob stoletnici začetka prve svetovne vojne morije. Več o tem urednica knjige Maja Kač in Magda Tušar. Najbolj zanimivi odlomki iz knjige Pa zbogom, junaki bodo v prihodnje objavljeni v obliki podlistkov na spletni strani MMC- ja, poleg tega pa bo knjiga predstavljena tudi na bližajočem se Slovenskem knjižnem sejmu v okviru Programa Ars.
Za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v pesti blok Termoelektrarne Šoštanj so politično odgovorni nekdanji ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič, Matej Lahovnik, objektivno pa tudi nekdanja premierja Janez Janša in Borut Pahor. To je glavno sporočilo vmesnega poročila parlamentarne komisije za TEŠ6, ki ga je predstavil njen predsednik Matjaž Hanžek.
Neveljaven email naslov