26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.

26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.

V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.

Naprej ali nazaj s človekovimi pravicami?

O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”

Gibanja v gospodarstvu

Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.

Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”

Sindikalizem in delavske pravice

Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.

Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”

Pomen in vloga dr. Franceta Bučarja

“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.

Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”

V šoli danes in pred 25 leti

Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.

Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”