Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu.
Častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma je Norveška. Med številnimi norveškimi avtorji je na sejmu tudi novinarka in pisateljica Asne Seierstad, ki je napisala knjigo o Andersu Breiviku in njegovem pokolu na Norveškem leta 2011. V Nemčiji so ji večkrat zastavili vprašanje, ali je ni bilo strah, ko je pisala knjigo o Breiviku, da ne bi z njo navdihovala ekstremistov.
Demokrati so se pričakovano oglasili z uničujočo kritiko predsednikove bližnjevzhodne politike, ampak tokrat so izjemno kritični tudi republikanci, ki Trumpu očitajo prenagljenost, nepremišljenost, s katero je popolnoma omajal podobo ameriške verodostojnosti v svetu. Čeprav republikanci in njim naklonjeni opazovalci opozarjajo, da je Trump ves čas napovedoval umik, številni tudi menijo, da Kurdi niso primeren zaveznik, kajti Kurdska delavska stranka velja za teroristično organizacijo, je splošna ocena poenotena. Način, kako so se Združene države umaknile, je kaotičen, sramoten, prava polomija. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar je pred mikrofon povabil Mary Beth Long, prvo žensko na položaju pomočnice ameriškega obrambnega ministra in predsednice Visoke skupine zveze NATO, odgovorne za jedrsko politiko zavezništva. Mary Beth Long je visok položaj v obrambnem ministrstvu zasedala v letih od 2007 do 2009, v času ministra Roberta Gatesa in predsednika Georga Busha mlajšega, danes pa je vplivna svetovalka v različnih institucijah.
17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija Združenih narodov, da bi opozarjala na problem revščine v svetu in spodbujala dejavnosti za zmanjšanje revščine. Ta se sicer v zadnjih desetletjih zmanjšuje, a v svetovnem merilu sta še vedno dve miljardi ljudi, ki živijo na ali pod robom revščine, zaradi lakote trpi vsak deveti zemljan, zaradi podhranjenosti umre vsako leto 3 miljone otrok.
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
Dobra ideja običajno dobro mesto najde in tako je mesto na Prvem našel tudi projekt Za vnuke živimo, drevesa sadimo. Povedano drugače: na Veliki Preski bodo v soboto letošnji šestdesetletniki posadili 60 dreves. Želja je, da bi se z dobrim namenom zbralo okroglih 60 tistih, rojenih leta 1959, in tako nadaljevalo uspešen desetletni projekt Abrahamov ključ. Idejni vodja in pobudnik obeh projektov je Jože Kos z Velike Preske, v organizacijo sobotnega dogodka so se vključili njegovi sovaščani in Turistično društvo Polšnik. Sajenje dreves bo spremljala pesem, saj bo vsakemu slavljencu zapela ena od štirih sodelujočih vokalnih skupin, pomagali pa bodo tudi drevesni ministri. Pogovoru Andreje Čokl z Jožetom Kosom še posebej pozorno prisluhnite šestdesetletniki.
Približno 1700 ljudi na leto doživi srčni zastoj, torej tri do pet vsak dan in več kot 60 odstotkov primerov se zgodi doma, kar pomeni, da rešujemo sorodnike, znance, da otroci rešujejo starše. Svetovni dan oživljanja je letos namenjen predvsem izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
V tokratno rubriko po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif in skupaj smo poleteli z Jato izkušenih ptic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez se je danes odzval na včeraj objavljene zapise dveh ustavnih sodnikov v ločenih mnenjih k odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih. Sodnik Klemen Jaklič je namreč v ločenem mnenju sodniku Mateju Accettu očital, da je nanj pritiskal, poleg tega pa naj bi se kolegom sodnikom tudi zlagal. Predsednik ustavnega sodišča danes pravi, da gre za nedostojno pisanje, predvsem pa da ni res in da ni prav nobenih razlogov da bi kdo predlagal ali pričakoval odstop sodnika Accetta. O vsem tem se je Jolanda Lebar pogovarjala s predsednikom ustavnega sodišča doktorjem Rajkom Knezom.
Ustavno sodišče je razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je državnemu zboru omogočal, da ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Odločitev ustavnih sodnikov je bila skoraj soglasna, proti je bil le ustavni sodnik Klemen Jaklič. Pri varuhu človekovih pravic, kjer so pred več kot dvema letoma vložili zahtevo za oceno ustavnosti, odločitev pozdravljajo.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo junija lani od vseh aktivnih kmečkih zavarovancev 3. 983 žensk, to je 36,5 % kmečkih zavarovancev. Okoli 20% kmetij pa vodijo gospodarice, torej ženske upravljavke kmetij. V pogovoru Jernejke Drolec z dvema predstavnicama iz srednje in mlajše generacije lahko iz prve roke izvemo, kako živijo in kakšen je njihov položaj. Prva sogovornica je Milena Benko iz Spodnje Ščavnice, je srednjih let, živi in dela z možem na kmetiji in je nosilka dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji. Druga pa je izjemno zanimiva mlada kmetica in hkrati podjetnica Barbara Lombar iz hribovske kmetije iz Babnega vrta, iz občine Kranj.
Včeraj objavljena odločitev s katero so sodniki razveljavili tisti del zakona o tujcih, ki je policiji dovoljeval, da bi v zaostrenih razmerah, ki bi jih določil državni zbor, zavračala tujce na meji – tudi tiste, ki bi zaprosili za azil – je v ločenih mnenjih prinesel obračun med dvema ustavnima sodnikoma. Ne samo na strokovni. Tudi na osebni ravni. Kaj takega se doslej še ni zgodilo.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave, predvsem pa presoja, ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. V teh dneh je varuhinja Ilinka Todoróvski na spletnem mestu rtvslo.si objavila svoje septembrsko poročilo, v katerem smo prebrali tudi to, da je prejšnji mesec dobila 136 odzivov in da je bilo pohval več kot običajno. Z Ilinko Todoróvski se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer. Trojica si je nagrado prislužila za eksperimentalni in učinkoviti pristop v boju proti globalni revščini. Več v pogovoru Urške Jereb z dr Majo Bučar s Fakultete za družbene vede
V Združenih državah Amerike danes praznujejo Kolumbov dan. Izkrcanje španske ekspedicije pod poveljstvom Genovežana Krištofa Kolumba na otoku Guanahani 12. oktobra 1492 velja za odkritje Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznik namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike. Prav Kolumbovo odkritje, Genovežan je namreč iskal pot v Indijo, jim je dalo ime Indijanci. A prav za staroselce zanje je bil prihod Evropejcev katastrofa. Naš ameriški dopisnik Andrej Stopar je zato pred mikrofon povabil Dennisa Zotigha iz Nacionalnega muzeja ameriških Indijancev, ki je del največjega muzejskega kompleksa na svetu, Smithsonian Institute iz Washingtona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Jamski turizem poteka v okolju, ki se je razvijalo več sto tisoč ali celo več milijonov let. Sedanji procesi v podzemlju so v turističnih jamah običajno izredno počasni, mnogokrat tudi povsem drugačni kot v času nastanka jame. Zato so lahko turistične jame izredno ranljivo okolje ter kot take občutljive na turistično dejavnost.
Neveljaven email naslov