Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Peter Kraljič, svetovalec in strokovnjak za prestrukturiranje, je od 1982 zasedal direktorski položaj v globalni svetovalni družbi McKinsey. Leta 1983 je v ugledni harvardski publikaciji objavil matriko nabave in oskrbne verige, s tem pa postavil dobaviteljsko stroko na svetovni zemljevid ekonomije. Zdaj je upokojen, večino časa preživi v Nemčiji.
V tem tednu spremljamo študijski proces študentov s posebnimi potrebami. Danes bomo spoznali 23-letnega Matica. Po končani gimnaziji se je odločil nadaljevati šolanje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Ko je bil še dijak, je zaradi disleksije zaprosil za poseben status, po vstopu na fakulteto pa tega ni storil. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
V Sloveniji ima otroke 6 % študentov, kar je pod evropskim povprečjem, ki se je ustavilo pri 10 %.
Na dveh točkah se je v minulih dneh zedinila praktično vsa Slovenija, a če smo nekako že navajeni, da nas povežejo uspehi športnikov, je tokrat vzporedno tekla še ena akcija, ki je združila vso slovensko javnost. Gre za akcijo zbiranja sredstev za zdravljenje še ne dveletnega Krisa Zudicha, ki ima redko in najhujšo obliko bolezni - spinalno mišične atrofije. In čeprav je bil cilj pobudnikov in organizatorjev akcije - Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki – zbrati 2,3 mio €, kolikor naj bi skupaj stalo najdražje zdravilo na svetu in zdravljenje v ZDA, je bila vsota presežena najmanj za tretjino. Takšen odziv je več kot presenetil organizatorje in osrečil starša malega Krisa, ki upata, da mu bo zdravilo, ki je za zdaj registrirano le v ZDA, pomagalo. Ostanek denarja pa bodo namenili za pomoč drugim otrokom z redkimi boleznimi. Tudi ta akcija je dokazala, kot že mnoge doslej, da smo Slovenci srčni in solidarni in smo sposobni stopiti skupaj, ko je to potrebno. To je pomembno tudi širše, pravi predsednica Slovenske filantropije dr. Anica Mikuš Kos. Tak odziv ljudi nam daje kot posameznikom tudi občutek varnosti, saj vemo, da ne bomo ostali sami če bomo potrebovali pomoč, poleg tega pa nas navdaja s ponosom, da smo člani take skupnosti.
V tem tednu na Prvem predstavljamo študente s posebnimi potrebami. Ti študenti za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Danes pa vam predstavljamo Mašo Pupaher 23-letno absolventko dodiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kljub slepoti je tutorka študentom s posebnimi potrebami, je pa tudi članica Komisije za študente s posebnim statusom Univerze v Ljubljani. Za Mašo je zelo pomembno, da ne poudarja slepote, ampak to, da je predvsem študentka. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
Hormonska kontracepcija in kondom sta še vedno najpopularnejša načina zaščite pred nezaželeno nosečnostjo med mladimi. V zadnjih dveh desetletjih se je na trgu pojavilo več različnih oblik hormonske kontracepcije, tudi v obliki obližev in hormonskih obročkov, ki so pripomogli k možnosti večje izbire med uporabnicami. Kljub zagotovilom ginekologov in ginekologinj, da kontracepcijske tablete načeloma ne škodujejo in da so stranski učinki redki, se veliko deklet in žensk sreča s stranskimi učinki ali celo hujšimi posledicami zaradi kontracepcije. Pred odločitvijo za hormonsko kontracepcijo je pomembno, da se uporabnica z ginekologom posvetuje z možnimi neželenimi stranskimi učinki in se v prvih mesecih uporabe opazuje ter beleži nenavadne pojave, ki jih pred jemanjem pri sebi ni opazila.
Od katalonskega referenduma, na katerem smo bili priče brutalnemu posredovanju španske policije, minevata dve leti. Čeprav je španska vlada odpravila sporni suspenz katalonske avtonomije, se odnosi med Barcelono in Madridom ne umirjajo. Še več, po eni strani se celo še zaostrujejo. V teh dneh pričakujemo sodbe katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem, ki jim zaradi njihove vloge v katalonskem procesu osamosvajanja grozijo visoke zaporne kazni. Španska policija je nedavno aretirala več katalonskih aktivistov, češ da naj bi pripravljali teroristične napade. »Od prejšnjega tedna dalje imamo še sedem političnih zapornikov več,« je bil jasen ustanovitelj katalonskega portala VilaWeb Vicent Partal. »Španija si izmišlja trditve, s katerimi skuša katalonsko gibanje za neodvisnost prikazati kot nasilno.« Španijo sicer 10. novembra čakajo nove predčasne volitve – že četrte parlamentarne volitve v štirih letih. Vodji socialistov Pedru Sanchezu namreč po aprilskih volitvah ni uspelo sestaviti vlade, kar lahko za njegovo stranko pomeni velik udarec. Španijo je v veliki politični krizi, španska družba pa se še vedno ni rešila ostankov frankizma. Zato je za špansko družbo zelo pomembna odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo potomcev diktatorja Franca na nameravan prekop generalovih posmrtnih ostankov, pravi Urša Geršak, lektorica za španščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Začelo se je novo študijsko leto polno različnih obveznosti za vse študente tudi za študente s posebnimi potrebami. Ti študenti za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Na Univerzi v Ljubljani velja Pravilnik o študentih s posebnim statusom, v katerem je med drugim opredeljena tudi možnost za pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami. Ta teden bomo predstavili štiri študente s posebnimi potrebami. Danes bomo spoznali 21-letno Majo Munih študentko tretjega letnika prevajalstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je študentka s posebnimi potrebami, saj je gibalno ovirana. Je pa tudi pesnica in pisateljica. Pri petnajstih letih je izdala zbirko pesmi Prebujenje, pri šestnajstih pa zbirko Ogledujem se v resnici. Napisala je tudi roman Sanje bolijo drugače. Med šolanjem je prejela veliko priznanj in nagrad. Kakšen je njen izobraževalni proces in kakšne prilagoditve potrebuje - o tem se je z njo pogovarjala Petra Medved. Foto: Petra Medved
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, ki ga organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija. Slovenija bo tudi letos v vseevropski iniciativi sodelovala s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Spletne uporabnike bodo ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe. Več v prispevku Urške Henigman.
Vodstvo Adrie Airways je danes na kranjsko okrožno sodišče vložilo predlog za stečaj letalskega prevoznika. Adria je medtem odpovedala vse današnje in jutrišnje lete. Vlada ne bo pristopila k reševanju, saj ima letalski prevoznik 90 milijonov evrov dolga. Poleg tega bi državno reševanje Adrie pomenilo, da se neodgovorni lastnik sklad 4K INVEST lahko izogne odgovornosti za potopitev družbe. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je zato po seji vlade povedal, da je edini možen scenarij za Adrio stečaj. Po njem pa je vlada pripravljena iskati rešitve, o katerih se še pogovarja. V vseh rešitvah, najsi gre za prepustitev linij trgu ali za ustanavljanje novega nacionalnega prevoznika, se omenja Lufthansa, ki pa na »špekulacije« ne odgovarja.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britansko vrhovno sodišče je razveljavilo začasno prekinitev dela britanskega parlamenta. Načrtovana pettedenska prekinitev bi imela namreč v obdobju, ko država izstopa iz Evropske unije, prevelike učinke. Gre za izjemne in za državo zelo pomembne okoliščine, pri katerih izvoljeni predstavniki ljudstva ne smejo ostati brez svojega glasu. Tako je svojo odločitev utemeljilo vrhovno sodišče. Britanski premier Boris Johnson sicer meni, da odločitev sodišča ni bila pravilna, vendar jo bo spoštoval. Kaj pa to pomeni za nadaljnje korake pri brexitu? O tem v pogovoru z novinarjem Televizije Slovenija Adrijanom Bakičem, ki pozorno spremlja razmere na Britanskem otočju.
Projekt Ljubljanica je že poleti v Parizu na zasedanju konvencije prejel Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Slovesnost ob podelitvi znaka pa poteka danes, na Vrhniki, kjer se hkrati začenjajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za največji dogodek s področja kulturne dediščine. Dogodki bodo brezplačni, med drugim si lahko ogledate razstavišče Moja Ljubljanica, ki ga je obiskala Darja Pograjc.
Podnebnemu protestu na ulicah doma in po svetu se ne pridružujejo več le mladi, ampak vse generacije. A začelo se je z mladimi – gre za pozitiven signal po daljšem času, ko so se starejše generacije pritoževale nad njihovo apatičnostjo, prvi sociolog Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: "Raziskovalci mladih že desetletja opažamo, da so mladi apatični, nezainteresirani za politiko. Zdaj je končno ta generacija spregovorila, začela participirati.« Sedanja generacija je izobražena, v šolah posluša o ekologiji, a nato spozna, da politika temu ne sledi. Več pa Erna Strniša.
Ponudba letošnje Noči raziskovalcev je vsekakor bogata in kljub imeu poteka preko celega dne. Na znanstvenem meniju bo praktično vse – od zdrave prehrane do skrivnosti oddaljenih galaksij. V Ljubljani, Ajdovščini in Murski Soboti bo pestro tudi dogajanje na ulicah, od ponudbe pa skorajda poka po šivih tudi v številnih knjižnicah, šolah, fakultetah, na inštitutih in tudi v kakem nakupovalnem središču lahko naletite na manjši ali večji znanstveni festival. Osnovno sporočilo je, da je znanost ni sama sebi namen, da je nadvse relevantna, čeprav nima čarobne paličice za vse probleme, ki nas danes pestijo. Toda tehtnih odgovorov vendarle ponuja več, kot se običajno zavedamo.
Da podjetja, celo podjetja v državni lasti, prek oglaševalskih ali svetovalnih pogodb plačujejo nekaterim slovenskim medijem oziroma novinarjem za tišino, pa tudi za umazane, lažne ali naročniku prijazne vsebine, se govori že nekaj časa. Na dan prihajajo pričevanja in tudi dokumenti, ki te informacije posredno potrjujejo. V zadnjih dneh spremljamo s to temo povezano razkrivanje in medijsko obračunavanje med Vladimirjem Voduškom, portal Topnews, in medijskim lastnikom ter novinarjem Bojanom Požarjem, ki je hkrati tudi predsednik politične stranke. O prej omenjenih nesprejemljivih in nedopustnih pojavih se je z dr. Markom Milosavljevićem, profesorjem na Fakulteti za družbene vede, pogovarjala Tatjana Pirc.
Naftni trgovec Petrol podira rekorde. Lani je zabeležil kar 5,4 milijarde evrov prihodkov. Širi se na jugovzhod, investira v energetske rešitve, njegove trgovine HIP HOP se presenetljivo krepijo. Republika Slovenija pazi, da v Petrolu ne izgublja deleža, nasprotno, leta 2017 in letos je delnice Petrola kupovala. Ni pa država edini lastnik v razpršeni delničarski strukturi podjetja. Med lastniki, poslovnimi partnerji, strankami in potrošniki uspešno krmari predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, ki je na vrhu že osem let. Upravni odbor Združenja Manager ga je izbral za managerja leta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potniki, ki zaradi prizemljitve Adrijinih letal ne morejo priti na želeni cilj, se morajo znajti sami in si poiskati druge ustrezne povezave. Za nekatere destinacije, kot so München, Zürich in Frankfurt, si lahko priskrbijo letalsko povezavo iz nekaterih okoliških letališč, kot so Zagreb, Trst, Gradec in Benetke. Lahko pa izberejo tudi druge prevoze, denimo vlak ali avtobus. Taka pot bo potnikom vzela precej časa, bo pa lahko veliko cenejša kot letalski prevoz, pojasnjuje Darja Topolšek iz celjske fakultete za logistiko. In še nekaj alternativnih možnosti za potnike: Do Frankfurta boste z vlakom potovali deset ur, z avtobusom pa 12 ur. Do Münchna traja vožnja z vlakom dobrih šest ur, vožnja z avtobusom pa je uro krajša. Do Skopja in Sarajeva z vlakom ni direktne povezave, medtem ko vožnja z avtobusom do Sarajeva traja 12 ur, do Skopja pa 15 ur. Da avtobusi in vlaki ne morejo nadomestiti letalskih prevozov in da pri nas nimamo strategije mednarodnih prometnih povezav, pa opozarja Matej Ogrin z oddelka za geografijo pri ljubljanski filozofski fakulteti, ki se ukvarja s problematiko prometa. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Neveljaven email naslov