Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
O blišču in bedi poklica, ki ga velikokrat brez posebnega sočutja dajemo v nič – spregovoril zdaj že nekdanji poklicni voznik 22-tonskega priklopnika Andrej Gnidovec. Šal in dovtipov na račun kamionarjev med ljudstvom nikoli ne zmanjka, a Damjan Zorc se je zavedal, da sogovornika ne bo lahko najti, saj ta teden zaradi tragične nesreče na primorki – beseda šofer – ni med najbolj čislanimi.
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Grčija in tudi Evropska unija sta v pričakovanju nedeljskega referenduma, na katerem bodo Grki odločali o tem, ali naj v zameno za dodatne varčevalne ukrepe sprejmejo pomoč ali pa naj vse skupaj zavrnejo. Javnomnenjske raziskave napovedujejo različne izide, tudi volivcem ni najbolj jasno, o čem natanko bodo odločali in kaj izid referenduma pomeni za prihodnost Grčije. Kakšne so razmere v grški prestolnici in kako se spreminja javno mnenje med Grki, smo se pogovarjali z novinarko Katjo Lihtenvalner, ki spremlja dogajanje v Atenah.
Poslušalci v Mihijevih jutranjih nebulolzah prosijo bogove zaposlovanja, da jim po vzoru Slovenskih železnic ustvarijo sanjski razpis.
Včeraj zgodaj popoldne se je sonda Dawn oziroma - po slovensko - Zora utirila v orbito pritrikavega planeta Cerero. To je prvi obisk tega z vodo bogatega planeta, ki leži med Marsom in Jupitrom, imel pa naj bi celo atmosfero. Kot je v pogovoru za naš radio povedal glavni raziskovalec pri projektu dr. Chris Russell, je Cerero pravi živi fosil, saj priča o razmerah, ki so vladale pred štirimi milijardami leti in pol v takratnem protoplanetarnem disku. V minulih tednih pa je pritlikavi planet Cerero veliko pozornost pritegnil z dvema skrivnostnima pikama, ki se bleščita z njegovega površja. Kaj bi lahko bilo nenavadno bleščanje z njegovega površja?
Andrej Kirn in Ana Čehovin sta mlada slovenska izobraženca, ki sta svojo pot našla v tujini. Ana Čehovin je doktorica znanosti, ki deluje na področju biologije oziroma biomedicine na univerzi v Oxfordu, Andrej Kirn pa je bil pred meseci sprejet na delo v Svetovni ekonomski forum v Ženevi, kjer deluje kot edini Slovenec. Kakšne priložnosti in možnosti za mlade ponuja Slovenija in kaj po drugi strani jemlje tujina, razmišljata ob svojem kratkem obisku v domovini
“To, da so ljudje v moji bližini lačni in to, da je v naši družbi popolnoma vseeno, kaj se dogaja s sodržavljanom in da ni več ne institucij ne pravnih norm, ki bi obranili tiste, ki niso po svoji krivdi lačni in na robu družbe,” pojasni Boris Krabonja svoje argumente, zakaj je iz običajnega srednješolskega učitelja, ki se po službi posveča družini in hobijem, postal aktivist, ki je s svojo zagnanostjo in združevanjem istomislečih postal tudi sinonim za pomoč. Najprej je s hrano in oblačili pomagal svojim dijakom, zdaj tudi s pomočjo spletnih znanstev še bolj vsestransko pomaga tudi drugim, ki so zbrali pogum za priznanje svoje revščine. Sčasoma je postal učiteljski kabinet premajhen in je, kot se poheca, “zaskvotal” še šolske omarice. Boris Krabonja, učitelj zgodovine s srednje ekonomske šole v Mariboru, je oster kritik družbe in sistema.
Matej Peljhan je klinični psiholog, ki si prizadeva, da bi fotografiji pri nas pripadlo mesto terapevtske dejavnosti. V kamniškem Ciriusu že tri leta v čare fotografije uvaja mladostnike z gibalno oviranostjo oziroma različnimi dolgotrajnimi obolenji. Kot pravi, daje fotografiranje tem mladim priložnost za izražanje, krepitev samopodobe in tudi možnost za zaslužek.
V Španskih borcih do nedelje,26. 10. 2014, poteka srečanje članov uveljavljene vseevropske plesne mreže Aerowaves. Mreža združuje strokovnjake s področja plesa iz 35-ih evropskih držav, ki bodo med srečanjem izmed 600 prijavljenih del mladih plesnih ustvarjalcev iz vse Evrope izbrali 20 del, ki jih bodo priporočili kot najprodornejša. O evropskem sodobnem plesu smo se pogovarjali z direktorjem te mreže Johnom Ashfordom in dvema članicama mreže.
V Španskih borcih do nedelje,26. 10. 2014, poteka srečanje članov uveljavljene vseevropske plesne mreže Aerowaves. Mreža združuje strokovnjake s področja plesa iz 35-ih evropskih držav, ki bodo med srečanjem izmed 600 prijavljenih del mladih plesnih ustvarjalcev iz vse Evrope izbrali 20 del, ki jih bodo priporočili kot najprodornejša. O evropskem sodobnem plesu smo se pogovarjali z direktorjem te mreže Johnom Ashfordom in dvema članicama mreže.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Kaj se je po nekaterih ulicah dogajalo pred leti, nekateri, ki hodimo danes po njih, ne vemo. In da se zgodb, ki so ostale v spominih, ne bi pozabilo, skrbi tudi projekt MOJE ULICE inštituta za neprofitno komunikacijo Divja misel.
Lljubljanske Poljane so bile nekoč res poljane. Zelene. “ Polja, travniki, njive. Poleg tega pa so imeli ti ljudje, kmetje, pravi kmetje – to so bile kmetije s kozolci in hlevi – še njive in travnike na Barju, na morostu, so rekli,” pojasnjuje Marija Župevc, ki je na Poljanah preživela 20 let. Ostal ji je spomin na vonj sveže pečenega kruha, ki ga je mama zamesila doma in odnesla speči v pekarno. Pa prvi šolski dan, trgovine s pulti in prva sladoledna lučka.
V petek zvečer je v Križankah v sklopu Jazz festivala Ljubljana nastopil ameriški pevec in letošnji grammyjev nagrajenec Gregory Porter. Intervju z baritonistom, ki se giblje med soulom sedemdesetih let, klasičnimi jazzovskimi baladami in popevkah ter v angažiranem gospelu in bluesu.
V šibeniškem arhipelagu, slabe 3 kilometre od Vodic, leži otok, poimenovan po pomladnem bogu: Prvić. Na njem stoji spominski center, posvečen človeku, ki sicer ni prvi narisal padala, je pa prvi, ki ga je izdelal. V Evropi se je padalstvo razvijalo že v obdobju renesanse, ko je Leonardo da Vinci poleg zamisli za helikopter skiciral tudi padalo v obliki piramide. Njegovo idejo je le dobrih 100 let za njim dodelal in uresničil hrvaški izumitelj, inženir, jezikoslovec in polihistor Faust Vrančić. Zato pravimo, da je pravzaprav Faust oče padalstva. Padalo pa ni njegov edini izum. Zanimali so ga tudi mlini in mostovi in eden izmed tistih, ki si jih je zamislil hrvaški izumitelj, je postal simbol San Francisca.
Neveljaven email naslov