Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
V Prešernovem času je bilo v mestu veliko gostiln, pesnik pa je rad obiskoval zdaj eno, zdaj drugo, saj je v vsaki našel nekaj za svojo radovedno nrav. Resno poezijo je pisal doma, v krčmah pa se je sprostil, saj so ob vinu “cvetele kosmate šale in kvante”, tako piše literarni zgodovinar profesor doktor Miran Hladnik. Zbirnik ljubljanskih gostiln, ki jih je najraje obiskoval poet France Prešeren, in zgodbe, ki so se pletle v teh gostilnah, pa je zbral etnolog, dr. Janez Bogataj.
Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina in dediščine našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna ima tudi Prešernov muzej. V Prešernovi hiši, ki jo na leto obišče največ obiskovalcev, je na ogled razstava Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Gorenjski muzej je lani obiskalo več kot 123500 obiskovalcev. Pod njegovo okrilje sodijo tudi muzej Tomaža Godca, Oplenova hiša in Planšarski muzej v Bohinju. Z razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja, ki so jo postavili na ogled ob letošnjem kulturnem prazniku, pa Gorenjski muzej začenja praznično leto.
Internet, globalno omrežje, v katerega večina od nas neprestano vstopa, ima številne dobre lastnosti, na primer dostopnost informacij. Internet pa ima tudi številne slabe strani, na primer pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike. Februar je mesec varne rabe interneta, 7. februar pa dan varne rabe interneta. O tem z Ajdo Petek iz Safe.si, točke osveščanja o varni rabi interneta.
Na letošnjem Eurosongu v Liverpoolu nas bo zastopala skupina Joker Out s skladbo Carpe Diem (Izkoristi dan). Člana skupine - pevec Bojan Cvjetićanin in basist Nace Jordan sta v pogovoru z Anjo Rupel spregovorila o pričakovanjih in pripravah na nastop, pritiskih, snemanju skladbe v Hamburgu, pa tudi o odločitvi, da jo bodo evropski publiki predstavili v slovenščini.
RTV Slovenija je del evropskega projekta SELSI za razvoj govorjenega lahkega jezika. Cilj dveletnega projekta SELSI – Govorjeni lahki jezik za družbeno inkluzijo - je razviti priporočila in strategije za govorjeni lahki jezik. Do zdaj se je lahki jezik raziskovalo in uporabljalo skoraj izključno v pisani besedi. Več o projektu in s čim vse se ukvarjajo v Službi za dostopnost programov na RTV Slovenija je Petri Medved v pogovoru povedala Veronika Rot.
Ob potresih v Siriji in Turčiji smo ponovno spoznali moč narave. Ob tem ne smemo pozabiti, da je na potresno ogroženem območju tudi Slovenija. Na Agenciji RS za okolje letno zaznajo okoli 2000 večinoma manjših potresov, zaznali so tudi današnje v Siriji in Turčiji. Rušilni potresi so v preteklosti že pustošili tudi pri nas. Čeprav jih ne moremo napovedati, se nanje lahko učinkovito pripravimo s protipotresno gradnjo. Po nekaterih ocenah je pri nas potresno ogroženih tudi do 60.000 objektov, samo v Ljubljani vsaj 400. Kako potresno odporna je stavba, je odvisno tudi od tega, kdaj je bila zgrajena.
Marko Bručan, podpredsednik mednarodne komisije za reševalne pse pri mednarodni kinološki zvezi FCI, je že od prve objave o potresu v Siriji in Turčiji v pripravljenosti. Poročali smo že o nizozemskih in romunskih reševalcih kot prvih tujih reševalcih na terenu. Bi tudi Slovenija lahko pomagala na takšen način?
Vsako leto po državi poteka sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zagotavlja izvajanje meritev v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Več v pogovoru razlaga dr. Gregor Omahen, predstojnik Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu.
V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Svetovni dan boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, opozarja na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdali poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi in hitri diagnostiki.
Združenje Manager je naziv mladi menedžer leta 2022 podelilo Primožu Zelenšku, sicer soustanovitelju in direktorju trboveljskega podjetja Chipolo, ki je pred desetletjem izdelalo in dalo na trg sicer »majhno stvarco«, ki pa rešuje veliko težav. Predvsem težav vseh raztresenih in pozabljivih, tistih, ki stalno nekaj iščejo, če drugega ne, te ali one ključe. Dobitnika tokratnega priznanja je pred mikrofon povabila zasavska dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Škofjeloški Loški oder praznuje 120 - letnico, ki jo bodo drevi obeležili s slavnostno prireditvijo, posvečeno tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. V prvi uprizoritvi Mlini pod zemljo so igrali zgolj moški, v poznih osemdesetih letih je postalo polpoklicno gledališče, ki so se mu pridružili poklicni režiserji, lektor, scenografi in ostali gledališki delavci. Vsi igralci pa so gledališču predani ljubiteljsko. Med njimi je tudi večkrat nagrajeni igralec in predsednik Kulturnega društva Loški oder Matej Čujovič, sicer vrhovni sodnik, ki je v treh desetletjih odigral 630 predstav. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Končal se je enoletni projekt, ki ga je organizirala Založba Beletrina, »Meje mojega jezika niso meje mojega sveta«. Pridružilo se mu je več kot 40 gluhih in naglušnih udeležencev iz Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Mestnega društva gluhih Ljubljana, Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Projekt je bil namenjen temu, da se kultura, s poudarkom na literaturi, približa ljudem z okvarami sluha. Udeležence so spodbudili, da se še sami preizkusijo v ustvarjanju poezije in proze v slovenskem znakovnem jeziku. Več pa v prispevku Petre Medved.
Zdaj pa nekaj besed o gostovanju oz. prezimovanju milijonske jate pinož v Sloveniji. Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča temu veličastnemu dogodku. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna. Maks Sešlar, član Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije se je podal na pot iskanja jate – kako jim je sledil, kako je sploh vedel, da so prišle, od kod prihajajo in kaj jih pritegne na prezimovališču, je povedal Cirili Štuber.
Slabe in dobre novice. Zdravnik Miran Brvar (CKTF), kemičarka Tanja Koleša (ARSO), fizik Alberto Gonzalez Ortiz (EEA)
Kakšni so prvi učinki zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in kako spreminjajo delo Agencije za raziskovalno dejavnost
V Benetkah so se decembra lani odločili za natančen preventivni pregled vseh njenih umetniških del. Gre po večini za freske in druge slike iz 16. in poznejših stoletij. Poseg je po svoje za precedens, zlasti v Italiji, kjer umetniških zakladov ne manjka, njihove prenove pa se po večini lotijo šele potem, ko so vidno dotrajani. S tem posegom skušajo restavratorji ugotoviti, kateri deli poslikav oziroma fresk so morda do te mere dotrajani, da potrebujejo takojšen poseg – predvsem pa hočejo preprečiti nepovratno škodo, ki bi se lahko zgodila v prihodnje. Restavratorji namreč dobro poznajo, recimo, dinamiko dotrajanja fresk: ne gre samo za bledenje barv, gre zlasti za odstopanje poslikanega ometa, ki se začne z nevidnimi »mehurčki« med poslikanim ometom in zidom. Z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem se je pogovarjala Darja Groznik.
V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.
O satiri, oddaji Kaj dogaja, o Tilnu Artaču
V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto v povprečju umre 900 ljudi, samo zdravstvene posledice uživanja alkohola pa vsako leto obremenijo državni proračun za okrog 105 milijonov evrov. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je problem razširjen tudi med mladimi – kar 40 % trinajstletnikov je že vsaj enkrat uživalo alkohol. Stroka pravi, da ima uživanje alkohola tudi gospodarske posledice, zato predlaga podaljšanje akcije suhi januar v prihodnji mesec.
Neveljaven email naslov