Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:
Včeraj smo poročali, da smo iz več različnih virov dobili namig o treh kipcih iz obdobja znamenite sumerske civilizacije, ki se je raztezala na področju današnjega Iraka, Irana in Sirije. Slovenska policija jih je že novembra lani našla v prostorih na Gruškovju, kjer so bili začasno nastanjeni begunci. Za strokovno mnenje o izvoru, starosti in vrednosti je zaprosila Narodni muzej Slovenije, kjer je dr. Peter Turk ocenjeval, ali gre za predmete arheološke vrednosti.
Policijska uprava Maribor je danes potrdila, da so v enem od šotorov v Sprejemnem centru Gruškovje 4. 11. 2015, našli več kipcev »figure votivnih adorantov – molilcev«. Tam naj bi jih pustila neznana oseba. Sprejemni center Gruškovje je bil namenjen sprejemu in začasni nastanitvi migrantov, ki so prihajali z ogroženih območij (Afganistan, Sirija, Irak, itd.). V šotoru, v katerem so bili najdeni kipci so bili nastanjeni tujci, ki so tega dne kot begunci prišli v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške, še pojasnjuje Policija.
“Najdene kipce smo predali v preučitev Narodnemu muzeju Slovenije, ki je pristojen za preučevanje in ocenjevanje arheoloških predmetov. Kustos Narodnega muzeja (za prazgodovino in geologijo) je podal mnenje, da gre za kipce iz alabastra, ki bi po karakteristikah sodili na območje Sirije ali Iraka. Kipci izvirajo iz časa pred našim štetjem,” so v sporočilu za javnost potrdili dejstva, o katerih smo že poročali.
Vrednost kipcev še ni ugotovljena, javnosti pa zaradi interesa kriminalistične preiskave, ki še vedno intenzivno poteka, zaenkrat Policija ne želi posredovati fotografij najdenih kipcev: “Ker je bilo na podlagi mnenja Narodnega muzeja ugotovljeno, da gre za avtentične kipce, zadevo policija obravnava kot kaznivo dejanje Nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote po 218. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Zaradi tega smo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju,” so še sporočili s policijske uprave v Mariboru.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:
Včeraj smo poročali, da smo iz več različnih virov dobili namig o treh kipcih iz obdobja znamenite sumerske civilizacije, ki se je raztezala na področju današnjega Iraka, Irana in Sirije. Slovenska policija jih je že novembra lani našla v prostorih na Gruškovju, kjer so bili začasno nastanjeni begunci. Za strokovno mnenje o izvoru, starosti in vrednosti je zaprosila Narodni muzej Slovenije, kjer je dr. Peter Turk ocenjeval, ali gre za predmete arheološke vrednosti.
Policijska uprava Maribor je danes potrdila, da so v enem od šotorov v Sprejemnem centru Gruškovje 4. 11. 2015, našli več kipcev »figure votivnih adorantov – molilcev«. Tam naj bi jih pustila neznana oseba. Sprejemni center Gruškovje je bil namenjen sprejemu in začasni nastanitvi migrantov, ki so prihajali z ogroženih območij (Afganistan, Sirija, Irak, itd.). V šotoru, v katerem so bili najdeni kipci so bili nastanjeni tujci, ki so tega dne kot begunci prišli v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške, še pojasnjuje Policija.
“Najdene kipce smo predali v preučitev Narodnemu muzeju Slovenije, ki je pristojen za preučevanje in ocenjevanje arheoloških predmetov. Kustos Narodnega muzeja (za prazgodovino in geologijo) je podal mnenje, da gre za kipce iz alabastra, ki bi po karakteristikah sodili na območje Sirije ali Iraka. Kipci izvirajo iz časa pred našim štetjem,” so v sporočilu za javnost potrdili dejstva, o katerih smo že poročali.
Vrednost kipcev še ni ugotovljena, javnosti pa zaradi interesa kriminalistične preiskave, ki še vedno intenzivno poteka, zaenkrat Policija ne želi posredovati fotografij najdenih kipcev: “Ker je bilo na podlagi mnenja Narodnega muzeja ugotovljeno, da gre za avtentične kipce, zadevo policija obravnava kot kaznivo dejanje Nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote po 218. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Zaradi tega smo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju,” so še sporočili s policijske uprave v Mariboru.
Ko mora otrok zaradi slabega zdravstvenega stanja ostati v bolnišnici, je to za celotno družino velika čustvena obremenitev. Starši sicer lahko ostanejo z otrokom v bolnišnici, a pogosto se znajdejo v težavah, saj – razen v izjemnih primerih – za čas, ko je otrok hospitaliziran, nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi nege. Poleg tega pa morajo starši za otroke, starejše od šest let, bolnišnici plačati, če želijo biti ob otroku ves čas zdravljenja. Da taka ureditev ni ustrezna, opozarja tudi varuh človekovih pravic. Od ministra za zdravje zato pričakuje, da bo to problematiko uredil v najkrajšem možnem času. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strokovnjak za mednarodne politične odnose dr. Peter Verovšek, predavatelj na oddelku za politične vede in mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu, ki je doktoriral na Yalu in pred prihodom v Sheffild leta 2016 tri leta predaval na Harvardu komentira potezo britanskega premiera Borisa Johnsona.
Gluhi uporabniki slovenskega znakovnega jezika so dobili slovnico svojega jezika. Slovnica je opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik oziroma kako kretajo. Z njeno pomočjo bodo gluhi, ki uporabljajo ta jezik, znali razložiti značilnosti svojega jezika in bodo lažje pojasnjevali, zakaj je to lasten jezik z lastno slovnico. V slovenskem znakovnem jeziku se sporazumeva približno tisoč gluhih. Sogovornik: vsebinski in jezikovni vodja projekta dr. Matic Pavlič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Primer ravnanja zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke je med drugim razgalil to, da nove politike, vsaj ko gre za kadrovsko razmeščanje, tudi v tem mandatu ni. Na končne posledice bo treba še počakati, saj sta svoje postopke začela tako KPK kot SDH, jesen pa vsekakor prinaša nekaj sprememb v dinamiko delovanja 13-te slovenske vlade.
Se pouk v Sloveniji prične prezgodaj?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mesto Trst gosti 86-ti nacionalni kongres esperantistov, ki se ga udeležuje 250 gostov iz 28-ih držav, tudi Slovenije. Večdnevno dogajanje ponuja živahne pogovore o večkulturnosti in večjezičnosti v sodobnem času. Odstira pa tudi celovit pogled na nastanek, današnjo uporabo esperanta in prihodnost tega najbolj razširjenega umetnega jezika v svetu. Okusila ga je tudi zamejska dopisnica Mirjam Muženič.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in v utrip prebujajočega zadnjega avgustovskega četrtka ujela tudi poletje v koprskem potniškem terminalu. Pred radijskim mikrofonom se ji je pridružil tudi vodja potniškega terminala v Luki Koper, Bojan Babič.
Statistični urad od prejšnje srede vodi novi generalni direktor, doktor Bojan Nastav. Vlada ga je imenovala na dopisni seji za petletni mandat. Sam pravi, da ga statistika zelo veseli. Doktoriral je na ljubljanski ekonomski fakulteti, pred desetimi leti , na temo sive ekonomije. Ima tudi mednarodne izkušnje ,saj se je statistiko ukvarjal tako pri OZN kot Unctadu.
Plače direktorjev v državnih gospodarskih družbah že od leta 2010 ureja oziroma omejuje tako imenovani Lahovnikov zakon. Politične volje za spremembo zakona ni. Po naših informacijah pa ima Ministrstvo za gospodarstvo težave z nadzorom in zajemom podatkov o teh plačah, predvsem pa je v zadregi, ker si direktorji plače popravljajo z drugimi prejemki. Spoštovanje Lahovnikovega zakona preverja tudi Računsko sodišče, ki pod drobnogled jemlje 390 družb v državni ali občinski lasti. Vse družbe na borzi, ne samo tiste v državni lasti, pa bodo kmalu morale več pozornosti nameniti politiki prejemkov vodilnih. Predvidoma januarja naj bi DZ izglasoval zakon v skladu z evropsko direktivo, ki borznim družbam nalaga oblikovanje celovite, jasne in transparentne politike prejemkov. Zakaj ne bi to zadostovalo tudi za družbe v državni lasti? Pojasnjujejo: Tomaž Vesel, Polona Domadenik in Sanja Savič.
Ravnatelji in učitelji na šolah hitijo še z zadnjimi pripravami na pouk v novem šolskem letu. Ravnatelj Osnovne šole Janka Modra Dol pri Litiji in predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan, z njim se je pogovrjala Nataša Lang, poudarja, da višje plače v gospodarstvu odvračajo mlade učitelje, zlasti tehničnih profilov, od zaposlitev v šolah. Zato številna vodstva šol v teh dneh na razpisih še vedno neuspešno iščejo računalnikarje, organizatorje informacijskih dejavnosti. Tudi ravnatelji poklicnih in strokovno tehničnih šol imajo enako težavo, saj je tako rekoč nemogoče dobiti na primer v šolo inženirja strojništva, da bi mlade poučeval strokovne predmete.
Rok za prenos vrednostnih papirjev iz ukinjenih registrskih računov na KDD se naglo izteka. Imetniki pozabljenih delnic, gre za okoli 66 tisoč državljanov ima tako le še do 1-ega septembra čas, da svoje vrednostne papirje prenesejo na trgovalne račune na borznih hišah ali na banke. V nasprotnem primeru bo vse to premoženje, vredno najmanj 19 milijonov evrov, pristalo v naročju države, torej na kapitalski družbi. Urška Jereb.
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru gosti v teh dneh Evropsko juniorsko računalniško olimpijado. Udeležuje se je 120 tekmovalcev iz 24-ih držav, 60 mentorjev, poleg njih pa še opazovalci in člani mednarodnega in organizacijskega strokovnega odbora. Računalništvo je prihodnost, zato pa je treba dobro obvladati matematiko, programiranje in tudi logično razmišljanje. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik.
Sedem najbolj razvitih držav je namenila 20 milijonov dolarjev za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu. Francoski predsednik Macron je predstavil pobudo načrta pogozdovanja – ki pa jo je brazilski predsednik Bolsonaro označil kot poskus kolonizacie.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po smernicah kolegija kazenskega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva je javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti kaznivo že brez ogrozitve ali motenja javnega reda in miru, če je storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Tožilci opozarjajo, da je boj proti sovražnemu govoru treba postaviti tudi v okvir nujnosti svobode govora, ta pa vključuje toleranco do različnih mnenj, ne pa tudi ščuvanja k nasilju ali celo pozive k smrti. Torej pri pregonu sovražnega govora ne gre le za varovanje javnega reda in miru, ampak tudi za varstvo človekovega dostojanstva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pravica staršev prvošolcev do plačane odsotnosti z dela ni tako samoumevna, kot se morda zdi, saj v zakonu ni posebej določena, pač pa je zapisana v posameznih kolektivnih pogodbah oziroma v internih aktih podjetij. Na ministrstvu za šolstvo delodajalce pozivajo, naj svojim zaposlenim omogočijo prost dan, sindikati pa opozarjajo, da ta pravica ni enako urejena za vse delavce. Za javni sektor je temelj te pravice kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v 29. členu določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače za en dan tudi zaradi neodložljivih opravkov. Kaj pa zasebni sektor? Več v prispevku Jureta Čepina.
Neveljaven email naslov