Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:
Včeraj smo poročali, da smo iz več različnih virov dobili namig o treh kipcih iz obdobja znamenite sumerske civilizacije, ki se je raztezala na področju današnjega Iraka, Irana in Sirije. Slovenska policija jih je že novembra lani našla v prostorih na Gruškovju, kjer so bili začasno nastanjeni begunci. Za strokovno mnenje o izvoru, starosti in vrednosti je zaprosila Narodni muzej Slovenije, kjer je dr. Peter Turk ocenjeval, ali gre za predmete arheološke vrednosti.
Policijska uprava Maribor je danes potrdila, da so v enem od šotorov v Sprejemnem centru Gruškovje 4. 11. 2015, našli več kipcev »figure votivnih adorantov – molilcev«. Tam naj bi jih pustila neznana oseba. Sprejemni center Gruškovje je bil namenjen sprejemu in začasni nastanitvi migrantov, ki so prihajali z ogroženih območij (Afganistan, Sirija, Irak, itd.). V šotoru, v katerem so bili najdeni kipci so bili nastanjeni tujci, ki so tega dne kot begunci prišli v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške, še pojasnjuje Policija.
“Najdene kipce smo predali v preučitev Narodnemu muzeju Slovenije, ki je pristojen za preučevanje in ocenjevanje arheoloških predmetov. Kustos Narodnega muzeja (za prazgodovino in geologijo) je podal mnenje, da gre za kipce iz alabastra, ki bi po karakteristikah sodili na območje Sirije ali Iraka. Kipci izvirajo iz časa pred našim štetjem,” so v sporočilu za javnost potrdili dejstva, o katerih smo že poročali.
Vrednost kipcev še ni ugotovljena, javnosti pa zaradi interesa kriminalistične preiskave, ki še vedno intenzivno poteka, zaenkrat Policija ne želi posredovati fotografij najdenih kipcev: “Ker je bilo na podlagi mnenja Narodnega muzeja ugotovljeno, da gre za avtentične kipce, zadevo policija obravnava kot kaznivo dejanje Nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote po 218. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Zaradi tega smo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju,” so še sporočili s policijske uprave v Mariboru.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:
Včeraj smo poročali, da smo iz več različnih virov dobili namig o treh kipcih iz obdobja znamenite sumerske civilizacije, ki se je raztezala na področju današnjega Iraka, Irana in Sirije. Slovenska policija jih je že novembra lani našla v prostorih na Gruškovju, kjer so bili začasno nastanjeni begunci. Za strokovno mnenje o izvoru, starosti in vrednosti je zaprosila Narodni muzej Slovenije, kjer je dr. Peter Turk ocenjeval, ali gre za predmete arheološke vrednosti.
Policijska uprava Maribor je danes potrdila, da so v enem od šotorov v Sprejemnem centru Gruškovje 4. 11. 2015, našli več kipcev »figure votivnih adorantov – molilcev«. Tam naj bi jih pustila neznana oseba. Sprejemni center Gruškovje je bil namenjen sprejemu in začasni nastanitvi migrantov, ki so prihajali z ogroženih območij (Afganistan, Sirija, Irak, itd.). V šotoru, v katerem so bili najdeni kipci so bili nastanjeni tujci, ki so tega dne kot begunci prišli v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške, še pojasnjuje Policija.
“Najdene kipce smo predali v preučitev Narodnemu muzeju Slovenije, ki je pristojen za preučevanje in ocenjevanje arheoloških predmetov. Kustos Narodnega muzeja (za prazgodovino in geologijo) je podal mnenje, da gre za kipce iz alabastra, ki bi po karakteristikah sodili na območje Sirije ali Iraka. Kipci izvirajo iz časa pred našim štetjem,” so v sporočilu za javnost potrdili dejstva, o katerih smo že poročali.
Vrednost kipcev še ni ugotovljena, javnosti pa zaradi interesa kriminalistične preiskave, ki še vedno intenzivno poteka, zaenkrat Policija ne želi posredovati fotografij najdenih kipcev: “Ker je bilo na podlagi mnenja Narodnega muzeja ugotovljeno, da gre za avtentične kipce, zadevo policija obravnava kot kaznivo dejanje Nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote po 218. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Zaradi tega smo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju,” so še sporočili s policijske uprave v Mariboru.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Narodnem gledališču so podelili nagrade Srce Sarajeva med drugim za najboljši igrani celovečerec in dokumentarni film ter nagrade v drugih kategorijah. Priznanje srce Sarajeva za najboljši igrani film je osvojila bosansko-nizozemska koprodukcija z naslovom Odpelji me kam na lepše, režiserke Ene Sendijarević. Festival je v različnih programih skupno postregel z 270 žanrsko raznolikimi filmi iz 56 držav, kar je največ do sedaj. Od slovenskih stvaritev so bili sarajevskemu občinstvu predstavljeni novi film Damjana Kozoleta z naslovom Polsestra, veliko pozornosti je pritegnil slovenski dokumentarni film Hči Camorre, režiserja Siniše Gačiča. Predvajana sta bili tudi prva dva dela slovenske dramske nadaljevanke Jezero, ki nastaja po istoimenski knjižni uspešnici pisatelja Tadeja Goloba. Inšpektorja Tarasa Birso v nadaljevanki upodablja igralec Sebastjan Cavazza. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanski premier Boris Johnson je na prvih diplomatskih poteh potem, in sicer je obiskal Berlin in Pariz, konec tedna pa bo na zasedanju G7. Predsednica nemške vlade Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta ocenila, da bi v naslednjih 30 dneh lahko našli rešitev za vprašanje meje na irskem otoku. Macron je obenem dal vedeti, da poseganje v dogovor, ki ga je o izstopu iz Evropske unije dosegla Theresa May, ni možno ter da je tak dogovor edini način dogovorjenega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Premier Johnson želi spremembo irskega varovala ter skuša ustvarjati vtis, da bo za izstop brez dogovora, če se bo tak izstop zgodil 31. oktobra, kriva Evropske unija.
Poleg različnih študentskih izmenjav se vse več slovenskih študentov odloča za opravljanje prakse v tujini, večinoma med absolventskim letom ali med poletjem. Različne slovenske organizacije študentom pomagajo pri iskanju prakse preko Erasmus+ programa. To so prakse, ki jih študentje preko svoje univerze opravljajo v Evropi. Prav tako pa lahko prakso študentje opravljajo drugače, saj že nekaj let delujejo tudi turistične agencije, ki študentom omogočajo prakse, pripravništva in študentska dela v Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji. Več Lara Gril.
Število medetničnih incidentov na Hrvaškem narašča, politike in vplivnih institucij pa napadi na Srbe ne ganejo preveč. Nasilje na Hrvaškem ni prepoznano kot družbeni problem, pač se vsak primer obravnava ločeno. Politika ga ne samo podcenjuje, pač pa s protisrbsko retoriko še spodbuja. Sodni postopki zoper nasilneže se vlečejo dolga leta in pogosto povsem razvodenijo, Cerkev kot zelo vplivna institucija na Hrvaškem v glavnem ob takih primerih molči, glavni mediji pa, če o njih sploh pišejo in govorijo, te dogodke pogosto relativizirajo.
Lidija Kosi se nam je tokrat oglasila v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in najprej odpeljala na Goričko. In to - z balonom.
Na Brdu pri Kranju je potekala 5. konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Osrednja tema konference, ki se je udeležujejo ravnatelji iz vse Slovenije, so bile tudi novosti v vrtcih in šolah v novem šolskem letu in kakovost izobraževanja. Med poudarke sodi tudi pomen pedagoškega vodenja in kakovost izobraževanja učiteljev. Ministrstvo za izobraževanje večjih sistemskih sprememb v osnovnih in srednih šolah letos ne načrtuje. Minister Pikalo je napovedal spremembo zakona o vrtcih, s katero naj bi preprečili anomalije, kot je bil primer zasebnega zavoda Kengurujčki, kjer naj bi surovo ravnali z malčki. Na področju srednjih šol poteka proces prenove gimnazijskega programa. V srednje šole pa namerava ministrstvo uvesti tudi predmet državljanske vzgoje. V pripravi je tudi strategija za delo z nadarjenimi učenci, ki so zdaj pogosto zapostavljeni. Glede Bele knjige pa je minister povedal, da so posvete in analize že opravili, proces priprave pa še poteka.
Po izvolitvi novega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara se je zelo povečala ilegalna sečnja amazonskega pragozda. To potrjujejo tudi satelitski posnetki. Brazilske oblasti trdijo, da se ne dogaja nič posebnega, kritiki predsednika Bolsonara pa pravijo, da omogoča pretirano sečnjo in krajo zemljišč kmetijskim veleposestniškim, lesnim in rudarskim lobijem. Pri tem so zelo ogrožena staroselska ljudstva v Amazoniji. Kritike prihajajo tudi iz tujine; okoljevarstveniki opozarjajo, da gozda v Braziliji še nikoli niso uničevali tako hitro kot zdaj, kar je ekološka katastrofa tudi v svetovnem merilu.
V Veliki Snežni jami (Wielkiej Snieznej) v Visokih Tatrah na Poljskem sta od sobote ujeta dva jamarska raziskovalca. Nesreča se je zgodila zaradi naraščujoče vode, ki je jamarjema preprečila izhod iz jame. Reševalna akcija poteka že od sobote in glavna naloga reševalcev je razširiti ožino, da bi se prebili v dvorano, kjer naj bi se nahajala pogrešana jamarja. Slovenija je ponudila pomoč CaveSAR enote za širjenje ožin, komunikacijo ter reševanje iz jam. Trenutno imamo na seznamu 24 naših jamarskih reševalcev, ki so pripravljeni in lahko takoj odidejo na pot. Mednarodne pomoči pa zaenkrat ne sprejmejo, ker ocenjujejo, da situacijo lahko obvladajo in rešijo s svojimi lastnimi silami. Kako poteka reševanje iz jame, kjer je zaradi ozkih rovov, blata in vode dostop otežen in kakšne so možnosti preživetja dveh jamarjev, smo se pogovarjali z namestnikom vodje jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije Maksom Merelo, ki je tudi Vodja SI Cave Search And Rescue enote.
Počitnice se počasi končujejo, osnovnošolci se bodo tako že kmalu vrnili v šolske klopi. Nakup delovnih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin je v tem času tako rekoč obvezen za vse, ki tega še niso uspeli narediti. To obdobje je lahko prav zato zelo obremenjujoče za družinski proračun. Nekateri starši so primorani za pomoč prositi celo humanitarne organizacije. Junij, julij in avgust pa so že tradicionalno postali meseci zbiranja šolskih zvezkov. Ali je res, da otroci najbolj potrebujejo prav zvezke?
»Ni mi vseeno, kaj bom pustila našim zanamcem,« na kratko o svojih razlogih, zakaj raje potuje z vlakom oziroma avtobusom kot z letalom, Marija Krebelj. Marija sicer pove, da imajo ljudje pogosto stereotipno predstavo, da je avtobusni prevoz neudoben. Mislijo, da jim vzame neprimerno več časa: »Ja, avtobus ti vzame 16 ur, a tudi za letalo je treba priti do Benetk, tam čakati, se vkrcati … Razlike včasih niso tako ogromne. Zdaj sem šla v Francijo, stopila v Ljubljani gor in izstopila v Franciji. Kupila sem zgolj eno povratno karto.« Na Švedskem že poteka t.i. gibanje »Flight shame« oz. »Flygskam«, kjer je letenje vedno manj sprejemljivo, razloži Jonas, Šved, ki živi v Sloveniji. Doda, da je na Švedskem zaradi velikosti države seveda veliko notranjih letov, tega v Sloveniji ni. Na Švedsko občasno službeno potuje z vlakom. O še nekaterih primerih dobre prakse: »Občine v južnem delu Švedske zaposlenim ne plačujejo več letov v Stockholm. Plačajo jim pot z vlakom, če gredo z letalom, si morajo prevoz plačati sami.« Več TIna Lamovšek.
Z Marijo Ahačič Pollak o avgustovskem gostovanju skupine, ki je prvič nastopila, ko je Kanada priznala samostojno Slovenijo. Po 28ih letih predanosti in ustvarjanja se Plamen pomlajuje.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden najpomembnejših filmskih festivalov jugovzhodne Evrope. Kaj poleg filmskih zvezd, ki so festival obiskale – Pavel Pawlikovski, Issabelle Huppert, Alejandro González Inárrito, Tim Roth – še zaznamuje dogodek, razlaga Marko Rozman: "Poleg naštetih gostov je vse v znamenju obujanja spominov, kako je bilo na samem začetku. Kot vemo so Filmski festival v Sarajevu osnovali leta 1995, še pred koncem štiriletnega obleganja mesta, z željo, da bi pripomogel k obnovi družabnega življenja v Sarajevo. In to se je tudi zgodilo!"
20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Kapacitet je dovolj za nekaj mesecev, težava so posebni odpadki, za katere ima dovoljenje le vrhniška družba. Več v pogovoru z novinarko Erno Strniša.
Poletne počitnice so se v Berlinu končale že v začetku avgusta; šola se je začela 5. avgusta. Nazaj na delovnem mestu je po dveh tednih oddiha tudi kanclerka Merklova. Na počitnice je odšla po tem, ko se je trikrat tresla v javnosti, nihče ni pojasnil vzrokov za to. Avgusta so v Berlinu obeležili pomembno obletnico - 13. avgusta leta 1961 - so začeli graditi zid, ki je padel pred skoraj 30-imi leti. Ampak delitev med vzhodom in zahodom je še 30 let po tem vidna. Predvsem plače in pokojnine so na nekdanjem vzhodu še vedno nižje. Ampak nemška vlada ta trenutek sprejema številne ukrepe, s katerimi želi razbremeniti nižji in srednji sloj - veliko se ukvarja z nego za starejše.
Neveljaven email naslov