Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
Jasna Likar Jelinčič je v svet organizacije porok prišla pred približno šestimi leti, ko je prevzela podjetje Pravljični trenutek. Njena naloga je, v grobem, da nase prevzame vso odgovornost in nervozo mladoporočencev.
V duhu minulega praznika, dneva upora proti okupatorju, se lahko spominjamo tudi upora Slovencev ponemčevanju slovenskih gora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1893 so Slovenci ravno zaradi vse bolj agresivnega vpliva nemškega DÖAV oziroma Deutscher und Österreichischer Alpenvereina na poimenovanje poti, gora in koč, ki so bile prvenstveno namenjene nemškim 'turistom', kakor so takrat poimenovali gornike, sklenili ustanoviti SPD - Slovensko planinsko društvo. In tu se zgodba, o kateri smo se pogovarjali s članom uredniškega odbora Planinskega vestnika in avtorjem članka 'Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV, Dušanom Škodičem, šele začne.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Neveljaven email naslov