Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.
Eno najbolj priljubljenih družinskih smučišč v nekdanji Jugoslaviji , kjer zaradi sporov med lastniki in nepremišljenih potez takratnega blejskega turističnega gospodarstva naprave stojijo že vse od leta 1994, naj bi letos znova zagnali. Zatrnik, kjer se je čas torej za skoraj tri desetletja ustavil želi družba RTC Zatrnik, v katero se je povezalo 8 družbenikov ponovno vrniti v življenje in postopoma v pravi gorski center za vse letne čase. Prvi korak bodo naredili že letos in kot ta trenutek kaže, njihove obljube stojijo na oprijemljivih temeljih. Romana Erjavec.
Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in youtube kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.
Med 14. in 15. novembrom je na daljavo potekalo tradicionalno tekmovanje mladih znanstvenikov s področij družboslovja Conference of Young Social Scientists (ICYSS). Tekmovanje pokriva področja psihologije, sociologije, geografije, zgodovine in ekonomije. Letos je tekmovanje organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) se je tekmovanja udeležila tudi slovenska ekipa mladih raziskovalcev in dosegla lepe rezultate. Na področju sociologije je dobitnica zlatega priznanja na domačem tekmovanju mladih raziskovalcev Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer z nalogo Romi – marginalci v družbi? osvojila zlato priznanje še tam.
Na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic se zdravi 209 (17.11.) bolnic in bolnikov s covidom. Najtežji bolniki potrebujejo štiriindvajset urno medicinsko oskrbo in spremljanje zdravstvenih delavcev. Kljub intenzivnemu zdravljenju je pri njih meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. »Bolniki so ves čas na robu,« pravi anesteziolog asist. dr. Marko Žličar iz Kliničnega centra v Ljubjani. O zdravljenju najbolj kritičnih pacientov se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Marko Žličar
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. v Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.
Po vzoru iz spomladanskega prvega vala epidemije je vlada z namenom omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom za najmanj 14 dni zaustavila medkrajevni, mestni in železniški javni promet. Še naprej pa je med drugim dovoljen prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, dovoljeni so tudi taksi prevozi. Za olajšanje prevoza na delo je ministrstvo za infrastrukturo vključilo rešitev, s katero se bo lahko v enem vozilu na delo vozilo največ šest sodelavcev.
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Katarina Lindič je prostovoljka pri Rdečem križu že vrsto let.
Nošenje obraznih mask je poleg razkuževanja rok in vzdrževanja razdalje še vedno temeljni steber preventive pred okužbo in s tem širjenja covid virusa. Ponudba obraznih mask na trgu, v trgovinah in na spletu pa je zelo velika in raznolika glede materialov iz katerih so izdelane, od tega pa je odvisna tudi njihova učinkovitost. Na Inštitutu Jožef Stefan so doslej testirali že več kot 150 različnih mask in pri tem ugotovili tudi zelo različno učinkovitost. Z prof. dr. Majo Remškar se je o rezultatih pogovarjala Helena Lovinčič.
Les je favorit med materiali prihodnosti za industrijsko predelavo. Jernejka Drolec
Pred 100 leti, 12.novembra 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija, podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na Italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence. Več Sabrina Mulec.
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Z nekaterimi od njih je o težavah, izgubi, strahovih in upih govorila Andreja Čokl.
Številni lokali, trgovine in drugi ponudniki v stari Ljubljani v veliki meri živijo od turistov, ki pa jih že od prvega vala epidemije tako rekoč ni. Poleg tega so bili številni prisiljeni znova zapreti svoja vrata. Nekateri so že obupali in trajno zaprli dejavnost, drugi pa vztrajajo, a komaj preživijo. Zato že težko čakajo ukrepe 6. protikoronskega zakona, predvsem delno nadomestilo fiksnih stroškov tistim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Iva Renčelj iz trgovine IKA poudarja, da je ta ukrep pričakovala že prej, saj fiksni stroški nastajajo ne glede na to, ali posluješ ali ne. Kot še poudarja, kriza ni prizadela le trgovin, kot je njihova - gre za družinsko drjavnost -, temveč tudi vse, s katerimi sodelujejo. Ker prodajajo izdelke izključno slovenskih avtorjev, je velik upad prodaje močno prizadel tudi njih. V trgovini so želeli letos še koga redno zaposliti, a je tudi to padlo vodo.
Ko se je letos spomladi začela epidemija novega koronavirusa, se je zaradi ustavitve velikega dela gospodarskih dejavnosti močno povečala brezposelnost. Med skupinami, ki jih je to najbolj prizadelo, so tudi mladi: skupno število brezposelnih, mlajših od 30 let, je bilo konec preteklega meseca za slabih 30 odstotkov višje kot pred enim letom. Po zadnjih podatkih o stopnji brezposelnosti, ki veljajo za mesec avgust, je brezposelnih skoraj 11 odstotkov mladih od 25 do 29 let in dobrih 16 odstotkov mladih od 15 do 24 let. Prispevek Alje Zore. foto: useche70 (Pixabay)
Število testiranj se je v drugem valu epidemije zaradi novega koronavirusa povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so trenutne zmogljivosti trenutno v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi. Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s covidom-19 potrdil s PCR-metodo. Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih PCR testov, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem se je z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano, pogovarjal Peter Močnik.
Na ministrstvu za Infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega, so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Večinoma gre za manjše prekoračitve, in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša - po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj 1000 evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 €. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami. Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, vse podrobnosti še niso povsem dorečene, a nekatere denarne kazni nameravajo znižati. Dejstvo je, da je Slovenija med državami, kjer so denarni kazni za te in druge prekrške med najvišjimi, sploh ob upoštevanju kupne moči, kljub temu pa je hitrost vzrok za skoraj polovico vseh najhujših nesreč v Sloveniji. Strokovna javnost je predlog sprejela z nekaj zadržki; o tem kakšni so, več v nadaljevanju. Najprej pa poslušajmo, kako vzroke in namen znižanja nekaterih glob pojasnjuje minister za Infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki mi je uvodoma povedal, da so do predloga prišli, ko so primerjali našo kaznovalno politiko s tistimi v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
Po nekaterih izračunih energetska revščina v Evropi prizadene več kot 50 milijonov ljudi. O njej govorimo, kadar si gospodinjstvo ne more oz. zelo težko privošči zagotovitev vseh osnovnih energetskih potreb, kot so električna energija, ogrevanje in dostop do vode. V zimskih mesecih se tveganje za energetsko revščino še poveča. Evropski projekt EmpowerMED, ki ga koordinira društvo za sonaraven razvoj Focus, se bori proti energetski revščini, poleg tega pa poskuša doseči tudi zmanjšanje izpustov CO2 in spodbuditi naložbe v trajnostno energijo. V Okviru projekta bodo pomagali več kot 4 tisoč energetsko revnim gospodinjstvom v Sredozemlju. Več o pomoči, ki bo na voljo v Sloveniji, pa v pogovoru, ki ga je pripravila Andreja Gradišar. Njen sogovornik je dr. Tomislav Tkalec iz Društva Focus.
Neveljaven email naslov