Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
Vrh stroke družinske medicine se je v javnosti oglasil z izjavo o zavezanosti pacientom, večji dostopnosti zdravnikov in javnemu zdravstvu kljub temu, da se je delo 900 slovenskih družinskih zdravnikov spremenilo zaradi epidemije koronavirusa. Čeprav so ambulante videti prazne in čeprav je videti, da se ukvarjajo samo z boleznijo covid-19, v resnici delajo več kot kadarkoli. O tem smo se pogovarjali z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček, ki je najprej povedala, zakaj so se odločili, da se s svojimi težavami v času korone obrnejo na javnost.
Po grozljivi noči so prebivalci Dunaja prestrašeni. Večina ni zapustila svojih domov, nekateri se vanje sploh še niso vrnili. Na Dunaju živi in študira veliko Slovencev, med njimi je tudi študent Jure Pišek, ki na Dunaju študira kitaro. Kako je včeraj doživljal dogajanje v centru mesta je zaupal Marku Rozmanu. Luka Robida pa se je o razsežnosti napadov pogovarjal s profesorjem s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Iztokom Prezljem.
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Z okužbami je še vedno najbolj obremenjena Gorenjska, čeprav zadnji podatki kažejo, da je število okuženih pričelo upadati. Na Gorenjskem je na 100 tisoč prebivalcev okuženih 1978 prebivalcev, 1. oktobra pa je bilo 890 okužb. Največ okuženih je še vedno v Kranju, v Železnikih pa so zabeležili največ okužb na število prebivalcev. Tam so se okužbe tudi zelo hitro širile. Strokovnjaki pa si postavljajo vprašanje, zakaj je ravno Gorenjska najbolj obremenjena regija.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Kmalu po prvem valu epidemije so v javnost prišli zaskrbljujoči rezultati raziskave Fakultete za šport o velikem padcu telesne pripravljenosti slovenskih otrok. Prav tako je marsikdo, ki je epidemijo preživel predvsem med 4 stenami in na kavču, ugotovil, da se mu je telesna kondicija zelo hitro precej zmanjšala. Že takrat so strokovnjaki, tako tisti s področja medicine kot tisti s področja telesne aktivnosti, opozarjali, da moramo tudi v času epidemije poskrbeti za redno gibanje in vzdrževanje kondicije. Tudi ta namreč vpliva na to, kako uspešno se bomo spopadli z morebitno okužbo.Več v pogovoru Andreje Čokl z doc. dr. Vedranom Hadžićem, dr. med., s Fakultete za šport.
Veliko različnih praznovaj in obletnic je bilo letos že prestavljenih, odpovedanih ali izpeljanih prek spleta. Tudi slovenski etnologi, ki v teh dneh praznujejo 45 let delovanja Slovenskega etnološkega društva, so morali praznovanje nekoliko prilagoditi, a dobre volje ni manjkalo. Andreja Čokl je poklicala predsednico društva Alenko Černelič Krošelj.
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Po zagotovilih Evropske organizacije za varno hrano in naše stroke se novi koronavirus ne prenaša prek živil. "Koronavirusi za preživetje potrebujejo živega gostitelja, se pravi žival ali človeka, in v hrani ne morejo uspevati," je za Radio Slovenija pojasnil Pavel Pollak iz NIJZ-ja. Kritična točka za prenos okužbe so lahko stiki v čakalnih vrstah, ki nastajajo pred trgovinami s hrano ali na tržnicah. Priporočila za varen nakup so sicer že znana. Razkuževanje rok na vhodu in izhodu, nakup opravimo s seznamom, da skrajšamo čas v trgovini, pojdimo v trgovino, kjer poznamo razporeditev blaga po policah, izogibajmo se koncentraciji ljudi pred določenimi policami in se npr. po kruh, vrnimo, ko tam ni vrste. "Izdelkov po nepotrebnem ne prijemamo. Tudi ko prijemamo razne predmete, pazimo, se ne dotikamo obraza, zlasti ne oči, ust, nosu, preden si ne umijemo rok," ob tem opominja Pollak. Potencialno lahko koronavirus pride tudi na embalažo živil, kjer se zadrži na suhih površinah in aktivira v nekaj urah do nekaj dneh. "Zato je pa pomembno, da tudi površine pozneje očistimo," dodaja Pollak. A mnogo prej se bomo okužili v množici ljudi kot pa s konzervo. Na kmetijskem ministrstvu spet poudarjajo da, hrane v času epidemije ne primanjkuje, zato kopičenje zalog ni potrebno. Lahko pa opravimo nakup za tiste, ki spadajo v ranljivo skupino ali nakupujemo prek spleta oz. z dostavo. Tudi bencinske črpalke, ki ostajajo ves čas odprte, so lahko potencialno žarišče širjenja okužb, če ne upoštevamo varnostnih ukrepov. Več Jernejka Drolec.
Med organizacijami oz. ustanovami, ki jim Slovenci najbolj zaupamo, se ob vsaki raziskavi visoko na vrhu znajdejo gasilci. Slovenski gasilci pa niso cenjeni le doma, ampak tudi po svetu. Tako ne preseneča, da je po novem na čelu največje mednarodne gasilske organizacije na svetu – Slovenec. Za predsednika »Comité Technique International de prevention et d'extinction de Feu«, krajše CTIF oz. slovensko »Mednarodnega združenja gasilskih in reševalnih služb« so delegati pretekli teden izvolili Milana Dubravca, ki je gasilski strokovni javnosti dobro znan. Dolgoletni poklicni in prostovoljni gasilec je bil poleg operativnih funkcij na vseh nivojih – od lokalnega do državnega – tudi vodja gasilske šole na Igu, sodeloval je v EU mehanizmu Civilne zaščite, kot zunanji predavatelj pa že vrsto let sodeluje v Združenih narodih pri Agenciji za jedrsko varnost na Dunaju.
Medtem, ko vlada sprejema ukrepe v boju proti Covidu - 19, ne smemo mimo podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na ustroj in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi, se je znašla dikcija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in vsemi ostalimi otroki. O tem zakaj je sporno tovrstno razlikovanje v aktualni temi.
Žvižgač je oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o nepravilnostih, na katere naleti v okviru svojega dela v določeni organizaciji (podjetju ali javni ustanovi). Gre za razkritje nelegalnih, nepoštenih ali drugače neustreznih aktivnosti, ki lahko škodijo javnemu interesu, okolju, javnemu zdravju, varnosti potrošnikov in javnim financam. S pomočjo žvižgačev so bile v preteklosti razkrite nekatere največje nepravilnosti v delovanju različnih organizacij. Z opozarjanjem na koruptivne prakse opravljajo za družbo dobro delo. Čeprav naj bi žvižgači uživali zaščito, in čeprav je njihova vloga pri odkrivanju nepravilnosti nesporna in jo mnoge države tudi priznavajo, pa temu še zdaleč ni tako, niti v demokratičnih državah. Če omenimo najbolj znane: ustanovitelj Vikealeeksa Assange je trenutno v zaporu v Veliki Britaniji in čaka na morebitno izročitev ZDA, Snowden se je zatekel v Moskvo, Bradly oz. Chelsea Manning je bil(a) obsojen na 35 let zapora, predsednik Obama jo je pomilostil, pa vendare je preživela v zaporu 7 let. In pri nas? Znan je primer dveh delavcev domžalskega komunalnega podjetja Prodnik, nekateri mednje štejejo zdravnika Erika Breclja, v zadnjem času pa je najbolj razvpit primer razkritja spornih praks pri nabavah zaščitne opreme. Ivan Gale zdaj že nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve je postal zagotovo najbolj znan žvižgač, ki je svoje dejanje že plačal z izgubo službo. Ponavadi so tisti, ki prijavijo nepravilnosti, tarča povračilnih ukrepov, odpovedi, šikaniranj. Z Ivanom Galetom ter Almo Sedlar, predsednico Transparency Internatinal Slovenija, se je pogovarjal Drago Balažič.
Študentske družine od države ne prejemajo nobene dodatne finančne podpore od običajnih družin.Diplomira okoli polovica študentskih staršev, veliko se jih razide, saj odločitev za otroka marsikoga pahne v partnersko, finančno in emocionalno stisko. Eva Lipovšek
Po oceni Instituta Jožefa Stefana je kužnih 60 tisoč prebivalcev - kar predstavlja 3 odstotke prebivalstva. Verjetnost, da srečate in ste s stikom z nekom, ki je kužen je zelo velika.
Strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi epidemiološke situacije duševne stiske ljudi povečujejo, anksioznost in depresija sta stalnica marsikoga, ki pred epidemijo ni imel težav v duševnem zdravju. Prispevek Eve Lipovšek
Včeraj so na Televiziji Slovenija v oddaji Vikend paket podelili že 32. Ježkovo nagrado, namenjeno ustvarjalcem s področja radia in televizije, ki jih žirija v imenu RTV Slovenija prepozna kot nadaljevalce Ježkovega duha. Letošnji Ježkov nagrajenec je glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor Vlado Kreslin.
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Šolske počitnice so tu, vrtci se zapirajo, hkrati pa veljajo prostorske in časovne omejitve gibanja. Kako v tem času, ko ne moremo daleč od svojega doma, preživljati čas s svojimi otroki in kako tudi z rekreacijo ohranjati dobro voljo, kondicijo in optimizem sta spregovorila učitelja teka Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik.
Cirila Štuber se je pogovarjala o povezanosti med družbo in posameznikom, o tem kako družba določa posameznika in posameznik družbo po kriterijih kolektivističnosti in individualističnosti, o razlikah med pretežno individualističnimi in pretežno kolektivističnimi družbami in razvoju posameznika v njih z Davidom Cigojem, avtorjem knjige Razvoj zavesti.
Neveljaven email naslov