Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.
Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.
Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala
V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.
Po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila smo lani v Sloveniji prvič presegli 2000 na novo registriranih 100-odstotno električnih vozil v enem letu. Po vsem svetu pa so lani prodali 7,8 milijona električnih vozil, kar predstavlja 10 odstotkov vseh prodanih avtomobilov. Do leta 2030 naj bi se ta delež zvišal na 30 odstotkov. Največji avtomobilski trg v Evropi je nemški, vendar je na njihovih cestah opaziti vse več kitajskih električnih avtomobilov. Kakšna pa je prodaja nemških avtomobilov na Kitajskem? O tem z dopisnico Karmen Švegl.
V sodobni družbi smo navajeni, da imamo ves čas na voljo vse. Zato so bili posnetki praznih polic, na katerih bi morala biti sveža zelenjava, v Veliki Britaniji precej šokantni. Največji britanski trgovec Tesco, Asda, Aldi in drugi so nakupe paradižnika, paprike, kumar in še nekaterih drugih vrst zelenjave omejili na največ tri kose. Trgovci so pomanjkanje zelenjave pripisali neugodnemu vremenu v glavnih državah proizvajalkah, v Španiji in Maroku. Velika Britanija se spopada tudi s pomanjkanjem delovne sile, v ozadju vseh težav pa je brexit, ocenjujejo ekonomski analitiki. Manjši pridelki zelenjave v velikih proizvajalkah in pričakovano 14-dnevno pomanjkanje v trgovinah je za Britance problematično, saj so pri sveži zelenjavi v tem letnem času zelo odvisni od uvoza. V Evropi je hrane na splošno dovolj, na prehranskih trgih pa se dogajajo cenovni pritiski zaradi velikih količin govedine in perutnine iz Poljske. V Sloveniji stopnja samooskrbe z zelenjavo ne dosega niti 40 odstotkov, pri sveži zelenjavi smo močno odvisni od uvoza. Kar 90 odstotkov solatnic uvozimo iz Italije in Avstrije. Se lahko pomanjkanje zelenjave zgodi tudi v naših trgovinah? Več o razlogih za pomanjkanje sveže zelenjave v Veliki Britaniji in o dogajanju na evropskih trgih pa v pogovoru Jernejke Drolec z Alešem Kuharjem, izrednim profesorjem Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Srbski predsednik Aleksander Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta na ponedeljkovih pogajanjih v Bruslju podprla francosko-nemški predlog o normalizaciji odnosov, nista pa ga tudi podpisala. Po oceni visokih diplomatskih predstavnikov Evropske unije je bilo to vendarle doslej najpomembnejše srečanje med obema voditeljema. Dogovor je podprlo tudi vseh 27 članic Unije. V njem trenutno najbolj v oči bije tisto, kar v njem manjka, namreč načrt njegove uveljavitve. Prav tako se interpretacija njegovih členov pri obeh vpletenih straneh nekoliko razlikuje.
Končuje se enoletni projekt Erasmus + »Složno po veščine«, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s hrvaško Zvezo slepih. Namen projekta je bil pridobivanje in krepitev komunikacijskih, socialnih in digitalnih veščin, ki jih potrebujejo ljudje z okvaro vida pri iskanju zaposlitve. Več o projektu pa v pogovoru Petre Medved z glavnim tajnikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Štefanom Kušarjem in udeležencem projekta Timotejem Skledarjem.
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem so konec lanskega leta ugotovili nepravilnosti pri poslovanju z denarjem uporabnikov. Zdaj že nekdanja zaposlena naj bi uporabnike oškodovala za več tisoč evrov, čeprav o znesku direktorica zavoda ne želi govoriti. Kako ravnajo s sredstvi uporabnikov po drugih zavodih po državi in kdo vodi finančni nadzor nad njihovimi skrbniki? Svojo osebno zgodbo nam je zaupal uporabnik, ki biva v enem izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov in je bil žrtev finančne zlorabe s strani svoje skrbnice.
26. februarja leta 1992 je bilo 25.671 posameznic in posameznikov izbrisanih iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. S tem so jim bile odvzete številne osnovne človekove pravice. Njihova življenja je izbris za vedno zaznamoval. Med njimi sta bila tudi Slavica Đuričić in Irfan Beširović. Direktorica Amnesty International Nataša Posel ob obletnici izbrisa, ki je črn madež slovenske zgodovine, pravi, da krivic nikoli ne bo mogoče popraviti, da pa bi država morala na tem področju še veliko storiti.
Vojna v Ukrajini ima tudi hude okoljske posledice. Poleg nevarnosti jedrske katastrofe, o kateri se največ govori, gre za veliko onesnaženost zraka, zemlje in vode. Ukrajinska okoljska organizacija Ecoaction opozarja, da je treba pri razpravah o povojni obnovi države načrtovati tudi odpravo okoljske škode.O tem smo se pogovarjali z ukrajinsko okoljsko aktivistko iz organizacije Ecoaction Ženjo Zasiadko, ki od začetka vojne v njeni državi živi v Ljubljani.
Ruski napad na Ukrajino je zahteval grozovit davek. Sprožil je največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi - osem milijonov beguncev in več kot pet milijonov notranje razseljenih. V Sloveniji je trenutno prijavljenih skoraj 7962 beguncev iz Ukrajine.
Samo en prostor imamo in tega si delimo vsi. Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je vseslovenski projekt, katerega namen je izboljšati kakovost življenja na področju mobilnosti in dostopnosti osebam z različnimi oviranostmi. V okviru projekta, po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut, te osebe pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. Več pa v prispevku Petre Medved.
V ponedeljek je Evropska unija uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem. Novinarka Tita Mayer se je o tem, kakšne so trenutno razmere v Iranu, pogovarjala s posebno poročevalko Amnesty International iz Irana Raho Bahreini.
V času Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici je v središču zanimanja tudi razstava Naša edinstvena Planica, ki so jo v kranjski mesti hiši skupaj pripravili Gorenjski muzej in navdušena zbiralca Albin Novšak in Slavko Hočevar. Njuno bogato zbirateljsko delo osvetljuje zgodovino in pomen smučarskih skokov ter poletov iz drugega zornega kota. V najbolj obsežni zbirki značk je 850 primerkov.
Medtem ko je že začel teči prvi prijavni rok za vpis na fakultete, so se v stiski znašli posamezni dijaki, ki so ugotovili, da se s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ne morejo vpisati na določene študijske programe, za katere to ob njihovem vpisu na srednjo šolo ni veljalo. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate ljubljanskih fakultet, drugi dve večji univerzi v Sloveniji pa sta težavo rešili. Tematika vpisnih pogojev sicer ni nova, že dalj časa strokovnjaki opozarjajo, da je vpis na fakultete preveč odprt in se na posamezne študijske programe vpisujejo tudi dijaki brez ustreznega predznanja za določeno študijsko področje. Do zdaj se namreč 38. člen Zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih vpisa, v praksi ni upošteval, z novim potrjevanjem akreditacij pa so se na podlagi smernic NAKVIS-a razpisni pogoji na nekatere študijske programe predvsem v Ljubljani zaostrili.
Vlada je na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika Kajuha. Nacionalna obeležitev Kajuhovega leta je poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi zgodovinski vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Umrl je 22. februarja leta 1944, star 21 let. Pod okriljem Knjižnice Velenje je nastala zbirka Kajuh 100, ki osvetljuje Kajuhovo delo in življenje, zadnja sedma knjiga pa je strip – Kajuh, pesnik partizan. Z avtorjema Zoranom Smiljaničem in Marijanom Pušavcem se je pogovarjala Darja Groznik.
V preteklem mesecu je v občini Ljubljana brez osebne ginekologinje oziroma ginekologa ostalo skoraj 6500 žensk. K temu je treba prišteti tudi to, da je stanje glede dostopa do primarne ginekološke obravnave v osrednjeslovenski regiji že leta najslabše ter se iz leta v leto celo slabša. O tem kakšno je trenutno stanje na področju primarne ginekologije, kaj lahko pričakujemo v prihodnje in kaj to pomeni za zdravje žensk, v današnji Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Nova stanovanjska politika predvideva izgradnjo 5000 javnih najemnih stanovanj do leta 2026, nato pa vsako leto dodatnih 3000. Ob tem se odpira vprašanje višine najemnin. Zdajšnje neprofitne najemnine bi se lahko do leta 2026 zamenjale s stroškovnimi, dunajski model, po katerem se zgleduje vlada, pa predvideva povprečne stroškovne najemnine v višini 15 odstotkov dohodka družine. Na Dunaju sicer več kot polovica prebivalcev živi v najemniških stanovanjih, ki so cenovno zelo ugodna, dostop do njih pa ima velika večina Dunajčanov in ne zgolj socialno šibkejši.
Neveljaven email naslov